Rob Rock

V preteklosti je bil Rob Rock poznan predvsem kot pevec Impellitteri, Axel Rudi Pell, projektov M.A.R.S., Joshua, leta 2000 pa se je prvič izkazal kot solo glasbenik z odličnim albumom Rage Of Creation. Kar tri leta so minila preden je na police trgovin prišel naslednik Eyes Of Eternity. To pa se je zgodilo nekaj dni pred njegovim nastopom na Bang Your Head!!! festivalu, kjer je album premierno tudi predstavil.


MATJAŽ:
Rob, povej kaj o svojem današnjem nastopu, si zadovoljen?

ROB:
Bilo je kar v redu, okrog 80%, ker smo imeli nekaj tehničnih problemov s kitarami, monitorji so se spreminjali. S tehničnega vidika ni bilo popolno, vendar mislim, da je bil drugače nastop v redu.

MATJAŽ:
Danes si predstavil svoj novi album Eyes Of Eterinty. Kar veliko časa ti je vzelo, da si ga posnel, približno tri leta. Tvoj prvi album je bil odličen in mislil sem, da boš drugega posnel takoj po prvem.

ROB:
Ja, kar nekaj časa je trajalo. Veliko ga je vzelo čakanje na Roya Z, producenta. Po kakšnem letu in pol sem želel snemati, a je Roy začel snemato Halfordov Resurrection album, kar je trajalo devet mesecev. Nato je delal miks za njegov koncertni album, šel z njim na turnejo. Res je bil zelo zaposlen s Halfordom in svojimi ostalimi projekti. Nekako smo morali čakati Roya, medtem pa smo odigrali kar veliko koncertov po Ameriki, tako da smo se na nek način pripravljali na nov album. Za album sem začel delati poleti 2001, leto kasneje smo se dobili in napisali še več pesmi. Bil je obsežen proces, a večinoma je šlo za problem z usklajevanjem urnikov.

MATJAŽ:
Roy sicer ni član banda, a je zanj zelo pomemben. Zakaj si ga izbral za producenta?

ROB:
Tako je. Že zelo dolgo sva prijatelja, od nekje 1988. Že takrat sva skupaj napisala veliko pesmi in nekaj sem jih želel posneti. Od takrat dalje je Roy postal zelo znan producent, predvsem zaradi produciranja solo albumov Brucea Dickinsona in Halforda. Tako da je bila to dobra kombinacija.

MATJAŽ:
Na Eyes Of Eternity je gostovalo veliko glasbenikov. Kako si jih zbral?

ROB:
Veliko jih je, a večinoma v eni sami pesmi, The Hour Of Dawn. V bistvu so vsi moji prijatelji, za katere vem, da jih lahko pokličem in vprašam, če bi sodelovali na moji plošči. Vse poznam osebno.

MATJAŽ:
Te je kdo zavrnil?

ROB:
Ne, ne. Vsak, ki sem ga poklical, je želel igrati, tako da je bilo super.

MATJAŽ:
Kakšne so do sedaj kaj reakcije na Eyes Of Eternity?

ROB:
O, odlične, dobro kaže. Večina ljudi misli, da je album zrelejši in bolj melodičen.

MATJAŽ:
Lahko opozoriš na kakšne ključne posebnosti albuma?

ROB:
Taka posebnost je pesem The Hour Of Dawn. Ima deset kitaristov in dva klaviaturista, ki solirajo v drugi polovici pesmi. V bistvu mislim, da je album poln dobrih pesmi, na katerih smo trdo delali. Nekaj je tudi mojih najljubših, kot Rock The Earth ali Fields Of Fire in Eyes OF Eternity.

MATJAŽ:
Ti je bilo drugi album lažje posneti kot prvenec?

ROB:
Razen problema s časovnim usklajevanjem je bilo lažje, ja.

MATJAŽ:
Kako je bilo delati z Axel Rudi Pellom po dolgem času?

ROB:
Bilo je odlično. Z njim smo bili že na turneji leta 2001 po Nemčiji in imeli smo se zelo v redu. V bistvu sem kitaristom poslal samo glasbo za solo dele. Nisem jim poslal celotne pesmi, ker prva polovica še ni bila vokalno končana. Tako da so v bistvu igrali solaže preden so sploh slišali pesem v celoti.

MATJAŽ:
So vedeli, da bo na njej toliko gostujočih kitaristov, ko si jim poslal glasbo?

ROB:
Ne, le vprašal sem jih, če bi želeli igrati in da bodo na njej gostovali tudi drugi. Nisem jim govoril o desetih kitaristih, ker nismo vedeli, kje se bo vse skupaj končala.

MATJAŽ:
Jack Frost je tudi gostoval na novem albumu. Te je mogoče vprašal, da se mu pridružiš pri Seven Witches, ko so ostali brez Wadea Blacka?

ROB:
Ne, ni me vprašal. Jacka poznam že nekaj let in vedno sva želela narediti nekaj skupaj, a do tega še ni prišlo, razen njegovega igranja sedaj na moji plošči. Verjetno bom tudi jaz kdaj odpel kaj zanj, da mu vrnem uslugo.

MATJAŽ:
Zakaj si se sploh odločil za solo kariero?

ROB:
Na Japonskem mi je bila ponujena pogodba z založbo. Ker so bili Impellitteri tam zelo uspešni, so mi ponudili pogodbo za solo ploščo. Vzelo mi je dve ali tri leta, da sem jo posnel. Medtem ko sem jaz snemal svoj solo se je Chris Impellitteri odločil narediti album z Grahamom Bonnetom. To se je zgodilo takrat in začel sem s solo kariero.

MATJAŽ:
Slišal sem, da sta imela s Chrisom nekakšen konflikt, ker si se odločil posneti solo album.

ROB:
Najprej ga ni bilo, saj za mojo solo ploščo je vedel kakšni dve ali tri leta in ni imel nič proti. A ko sem album zares posnel, je bil zelo presenečen, da gre za melodični metal album. Mislim, da je hotel, da naredim album balad ali nekaj podobnega. Začelo ga je skrbeti, da bom konkurenca Impellitteri.

MATJAŽ:
Si mogoče pomislil na Chrisa, ko si iskal gostujoče kitariste za drugi album?

ROB:
Ja, pravzaprav sem ga vprašal, če želi igrati, vendar je bil zaposlen s snemanjem svoje plošče in ni imel časa.

MATJAŽ:
Sedaj išče novega pevca. Te je mogoče vprašal, če se mu znova pridružiš?

ROB:
Mislim, da še išče. Ne vem, kakšen je njegov načrt. S Chrisom sva že dolgo dobra prijatelja, poznava se že od leta 1984 ali 1985. Oba prihajava iz območja Connecticuta in skupaj sva igrala v nekem klubu že ko sva imela 15, 16 let. Poznam ga že celo večnost. Mogoče, ne vem, kako bo. Odvisno od časa in drugih stvari.

MATJAŽ:
Kakšna je razlika ko delaš sam ali skupaj s Chrisom?

ROB:
Ko delam s Chrisom, on naredi vse kitare in to tako kot sam hoče, nikoli ne želi ničesar spremeniti. Jaz moram prilagoditi svoj vokal in melodije njegovim kitaram. Ko pa delam solo album še vedno včasih pišem s kitaro, včasih pa samo z vokali. Pogosto se zgodi, da Roy Z spremeni glasbo, tako da se prilega mojemu vokalu. Nekoliko več poudarka je na vokalu kot na kitari. Je bolj timsko delo.

MATJAŽ:
In če primerjaš sebe in Chrisa kot pisca glasbe?

ROB:
Ne vem. Mislim, da se Chris bolj osredotoča na kitaro, jaz pa na dobre pesmi. Poizkušam narediti več dobrih pesmi, kar pomeni celotno pesem, melodijo, besedila in glasbo skupaj v nasprotju s tem, da je vse osredotočeno na dobre kitare. Obstaja določena razlika. S Chrisom sva skupaj napisala veliko pesmi, a mnoge se niso razvile kot bi se lahko.

MATJAŽ:
Ali mogoče dobivaš ponudbe od drugih bandov, da bi se jim pridružil kot stalni pevec?

ROB:
Ja, dobil sem nekaj ponudb.

MATJAŽ:
In si vse zavrnil?

ROB:
Več ali manj.

MATJAŽ:
Niso bile dovolj zanimive?

ROB:
Ja, mislim, da so kar bile... Ampak, če se pridružim nekemu bandu, naj ima že nekaj zgodovine ali pa naj bo večji, uspešnejši kot moj solo projekt. Tako bi bil stopničko višje glede turnej, promocije in prodaje albumov, namesto da bi ostal na istem kot sem zdaj. Nobena ponudba ni bila tako dobra, da bi pustil solo kariero ob strani.

MATJAŽ:
Kako ti gre na Japonskem?

ROB:
Dobro.

MATJAŽ:
Ker te poznajo po preteklem delu?

ROB:
Mislim da. Tam sem bil sedemkrat na promocijskih turnejah, trikrat pa smo odšli na turnejo z bandom. Ljudje me tam poznajo.

MATJAŽ:
Kako pa ti gre doma?

ROB:
ZDA so v redu. V glavnem na vzhodni obali, kjer je naše najmočnejše območje. Od tam prihajam in metal scena tam je zelo raznolika, veliko bandov prihaja iz tega področja. Igrali smo v Puerto Ricu, na Floridi, v New Jerseyju, New Yorku.

MATJAŽ:
Se boste odpravili na turnejo za nov album?

ROB:
Ja, upamo, da bomo našli turnejo po Evropi za jesen. Nastopali bi kot predskupina.

MATJAŽ:
S katerim bandom pa bi rad igral?

ROB:
No, kar bi rad in kaj bom dobil sta dve različni stvari. A na turnejo bi šel rad z bandi kot DIO, Hammerfall ali podobnimi.

MATJAŽ:
Poleg solo kariere si v zadnjih letih pel tudi pri drugih projektih, pri Avantasia in Warrior. Kako je bilo delati s Tobiasom Sammetom pri Avantasia?

ROB:
Tobias je super, všeč mi je, je dober prijatelj. Skupaj smo igrali na power metal showu lani novembra na Floridi. Poleg tega sva se srečala v Los Angelesu, ko je bil tam. Druživa se, kadar je priložnost.

MATJAŽ:
Pel si tudi na zadnjem Warrior albumu. Lahko pričakujemo še kakšen album z njihove strani?

ROB:
Warrior trenutno pišejo nove pesmi. Joe Floyd pripravlja nov material, poleg tega pa je zelo zaposlen s svojim studiem, kjer producira veliko albumov, kar mu vzame dosti časa. Ne vem, če bom z njimi posnel še kakšen album. Ne vem, ali ga bodo sploh izdali ali koncertirali, trenutno le pišejo nove pesmi.

MATJAŽ:
Kaj načrtuješ za bližnjo prihodnost?

ROB:
V ponedeljek se vračamo domov in naslednjo soboto igramo na Tampa Metalfestu, kjer v dveh dneh igra 60 bandov, nekaj podobnega kot tukaj s kampom in ostalim. Potem nameravamo odigrati več koncertov v Orlandu in na nekaterih festivalih, kot recimo New Jersey Metalfest ali Brave Words & Bloody Knuckles festival.

MATJAŽ:
Nato pa Evropa.

ROB:
Ja, upam, da jeseni. Mislim, da je danes težje iti na turnejo kot nekoč, kajti ogromno bandov je na turnejah. Promoterji mi govorijo, da je težko prodati vstopnice, ker so lahko v enem mestu v eni noči tudi po trije koncerti.

MATJAŽ:
Res je, v Evropi je mnogo turnej.

ROB:
Tako mi pravijo, a vseeno upam, da to ni razlog, da ne bi odšli na turnejo.

MATJAŽ:
Kje imate največ fanov?

ROB:
V Evropi in na Japonskem približno enako. Tam jih je mnogo več kot v ZDA, kjer so bolj razpršeni.

MATJAŽ:
Kakšna je razlika med evropskimi in japonskimi fani?

ROB:
Mislim, da te evropski fani obravnavajo bolj kot prijatelja in tudi med sabo so takšni. Japonski so bolj zadržani in zelo sramežljivi. Bolj te samo opazujejo in gledajo, v nasprotju z evropskimi fani, ki se kar objemajo in so bolj prijateljski. Vendar to mi je všeč, rad sem s fani.

MATJAŽ:
Na svoji spletni strani imaš t.i. vokalne nasvete, kar je zelo zanimivo. Zakaj si se odločil za to potezo?

ROB:
Vsak mesec dobivam maile in ljudje me sprašujejo po nasvetih. Čez nekaj časa sem se odločil, da jih bom objavljal na svoji spletni strani. Vsak mesec izberem eno vprašanje in nanj odgovorim. Veliko bralcem je rubrika zelo všeč. Nisem učitelj petja, a vseeno poskušam pomagati.

MATJAŽ:
Torej pišeš iz svojih lastnih izkušenj?

ROB:
Ja, ne pišem iz učbenika, ker se tudi sam ne učim tako.

MATJAŽ:
Kako pa si se učil petja?

ROB:
Začel sem kot bobnar in zraven sem pel back vokale. Po treh letih so mi v bandu rekli, da pojem bolje kot bobnam in takrat sem prevzel vlogo pevca. To je bilo še pred projektom Driver. Peti sem začel leta 1983 in 1986 sem sodeloval pri projektu M.A.R.S.