Undercode

Undercode so v zadnjih letih eden izmed najbolj poznanih hrvaških bandov, če ne najbolj znani. Pred kratkim smo jih imeli drugič možnost videti v Sloveniji, ko so v Ljubljani nastopili kot predskupina Grave Digger. Po koncertu nam je na vprašanja odgovarjal vokalist Damien.


PETER:
V Sloveniji ste nastopili dvakrat, vseeno pa vas vsi ne poznajo. Na kratko predstavi skupino.

DAMIEN:
Skupina Undercode je nastala leta 1997. Sam veš, kakšna je bila situacija v devetdesetih, vsi so igrali "trendy" glasbo – večina je mislila, da je metal mrtev. Celo sam “metal god” Rob Halford je rekel: “Metal is dead.” Jaz sem bil drugačnega mnenja in sem se odločil ustanoviti skupino, ki bo igrala pravi heavy metal, tak z dušo. Brez namena da bi izumljali nekaj novega, želeli smo sound, ki je podoben idolom ob katerih smo odraščali. Važno je tudi, da imaš pravi attitude, imeti jajca in dokazati vsem tistim, ki so mislili, da so nas pokopali, da nas ne morejo ubiti. Preprosto: “You can't kill rock n' roll!” V prvih mesecih smo naredili prve štiri komade in posneli demo, ki smo ga poslali založbam po Evropi. V tem času so pri Noise Records začeli projekt na internetu – želeli so prodajati glasbo v MP3 formatu. Oni so nam ponudili “internet deal” in mi smo podpisali. Rekli so nam, da bodo izdali naš CD, če se bodo MP3ji dobro prodajali. Cel projekt je kmalu propadel zaradi Napsterja, a mi nismo obupali. Zbrali smo denar in začeli snemati prvi album. Ko sem končal snemanje vokala sem pustil fante v studiu, da naredijo miks in mastering, sam pa sem za tri mesece odšel v Avstralijo in s sabo vzel nezmiksan material. V Avstraliji sem delal v gradbeništvu, ki je je zelo dobro plačano delo, saj je bilo treba pokriti stroške snemanja. Po naključju sem spoznal lastnika in šefa založbe Metal Warriors. Dal sem mu CD in po poslušanju mi je dal ponudbo. Metal Warriors so neodvisna založba, najboljša v Avstraliji in Novi Zelandiji. Poznana je po tem, da so posneli spote za poznane bande, kot so Rhapsody, Manowar in podobne. Naš prvenec, Enlightening The World" je izšel 13.12.2002, a le za tržišče Avstralije in Nove Zelandije. Album se dobro prodaja, na avstralskih TV postajah pa se vrtita tudi dva naša spota. Planiramo avstralsko turnejo, povabljeni smo tudi na obisk na Japonsko.

PETER:
To pomeni, da ste v Avstraliji bolj znani kot doma?

DAMIEN:
Da, lahko bi rekli, a mislim, da nas dobro poznajo tudi doma na Hrvaškem. Ob promociji albuma Enlightening The World v Zagrebu je na koncert prišlo 400 ljudi. V istem času nekatere zelo “znane” domače skupine v istem klubu niso mogle prodati niti sto kart. O nas časopisi ne pišejo vsak dan, naš spot se vsake toliko časa vrti na HTVju. Ostali bandi pa so v časopisih skoraj vsak dan, od dnevnega tiska do raznih ženskih revij, a ljudje vseeno ne prihajajo na koncerte. To je dokaz, da so na Hrvaškem heavy metal fani, ki cenijo iskrene skupine. V domovini celo nimamo izdanega CDja (možno ga je naročiti na naši strani), ker se založbe bojijo, da ga ne bodo mogle prodati. To je glavni razlog, da smo se usmerili v tujino, kjer ljudje prepoznajo vrednost Undercode. Po eni strani sem vesel, da nismo zvezde doma, saj imam rad svoje zasebno življenje. Jebeš tako slavo in ugled, če moraša za obdržanje le-teh gostovati v oddajah o kuhanju. Pri nas moraš biti v dobrih odnosih z mainstream novinarji, da se piše o tebi. Oni ustvarjajo umetne zvezde, bande, ki si ne zaslužijo niti tega, da pridejo iz garaže… potem pa se čudijo, da ne morejo prodati izdaje. Prihajamo v neo-kapitalizem in vse je denar, pri nas pa še vedno prevladujejo veze. Ampak to nas ne skrbi. Naše sanje so nastop v Wacknu, ne zanima nas Dora, Porin in Crni mačak (različne glasbene nagrade, op.av.).

PETER:
Ko smo vas prvič videli pri nas, ste nastopili kot peterica. Kako, da imate sedaj le enega kitarista?

DAMIEN:
Naš bivši kitarist je medtem dokončal študij, dobil službo v dobri firmi, se oženil in postal oče. Pokazalo se je, da se ne more več popolnoma posvetiti skupini. Imeli smo dogovorjen live nastop na TVju, on pa zaradi službene poti ni mogel igrati. Odločili smo se, da bomo vseeno nastopili brez njega, saj nismo hoteli, da bi nastop odpadel. Po tem nastopu smo začeli pripravljati material za nov album, on pa ni mogel sodelovati, zato smo se razšli kot prijatelji. Zavedamo se, da je družina velika odgovornost, zato mu seveda ne zamerimo. Pogosto se videvamo in slišimo, kot da bi bil še vedno v skupini. Premišljevali smo o tem, da bi poiskali novega kitarista, a še nismo uspeli najti pravega človeka za to. Tako smo sedaj v bandu štirje, a ni rečeno, da bo tako tudi ostalo. Mi štirje bomo dokončali album, za turnejo morda vzmemo še drugega kitarista. Kdo ve, morda najdemo kakšnega talentiranega Slovenca…

PETER:
Enlightening The World je izšel leta 2002. Če sedaj pogledaš v preteklost, kako gledaš na album? Bi kaj spremenil, če bi ga posnel še enkrat?

DAMIEN:
Moram reči, da sem zadovoljen, ko ponovno poslušam Enlightening The World. Vedno se najde nekaj, kar bi lahko bilo boljše, ampak to je normalno. Ko enkrat končaš miks in mastering, ni več poti nazaj. Tehnični detajli bi morda lahko bili boljši, ampak v času snemanja je bil to eden najbolje sproduciranih albumov na Hrvaškem. Vse smo naredili sami, nismo imeli poznanega producenta, imeli smo omejene finance, vse smo financirali sami. Ko poslušaš album vidiš, da se produkcijsko ne razlikuje od evropskih bandov in to je zelo pomembno, ker zunaj vedno mislijo, da smo zaostali in nas takoj ožigosajo kot “Eastern Europe”. Nek novinar je zapisal, da smo Undercode in Vader dokaz, da v Vzhodni Evropi le ni vse tako črno.

PETER:
Kot si že omenil, boste kmalu snemali nov album. Povej kaj o tem.

DAMIEN:
Da, končujemo demo posnetke za nov album. Nekaj novih pesmi ste lahko slišali tudi v Ljubljani. Ta CD bo korak naprej v primerjavi s prvencem. Želim, da bi bil vsak album korak naprej od predhodnika, da se čuti evolucija znotraj banda. Teksti se malenkost razlikujejo od Enlightening The World, besedila so konkretnejša z manj filozofije in religije. Instrumentalno je zahtevnejši, aranžersko bolj zanimiv material. Da ti dam bolj slikovit primer: Ko dobiš CD, ga daj v Hi-Fi, v DVD pa daj film Mad Max (katerikoli) – verjamem, da se ti bo zdel kot dober za soundtrack.

PETER:
Slišal sem, da boste prispevali komad za Saxon tribute album. Katerega? Zakaj ravno tega? Ste vi kontaktirali Remedy Records ali oni vas?

DAMIEN:
Trenutno delamo miks in mastering za komad Great White Buffalo z albuma Dogs Of War. Ko so bili Saxon decembra v Zagrebu, smo se večer pred koncertom pogovarjali z bandom v hotelu. V pogovoru je Biff vprašal, kakšna je kaj scena pri nas in povedal sem mu, da pojem v bandu in da nameravamo kmalu izdati drugi album. Predlagal nam je sodelovanje na tribute CDju, ki ga pripravlja založba Remedy Records. Ker je bil z nami naš manager Steve Ravic je rekel, da nas bo predlagal lastniku založbe. Ocenili so, da smo dovolj kvalitetni za sodelovanje. Preposlušali smo celo diskografijo in ugotovili, da nam Great White Buffalo najbolj odgovarja. Nismo naredili kopije originala ampak smo naredili nov aranžma, tako da zveni kot kakšen naš komad. Upamo, da bo tako več ljudi slišalo za nas in s tem dobilo željo slišati tudi naš novi album in seveda tudi starega.

PETER:
Omenil si vašega managerja Stevea. Kako ste našli njega in založbo Metal Warriors?

DAMIEN:
Ko sem prišel v Avstralijo mi je prijatelj omenil, da je lastnik najboljše metal založbe človek z imenom Steve Ravic. Obljubil mi je, da mi ga je predstavil in da bilo dobro če mu ponudim naš material. Poleg tega, da je lastnik najboljše metal založbe v Avstraliji ima Steve hrvaške korenine. Rojen je v Avstraliji, njegovi starši pa so Hrvati. V Melbournu sem bil tri mesece in šele teden pred povratkom sem ga spoznal. Ko sem prispel v Avstalijo, je on ravno odpotoval v Evropo na festival Wacken Open Air, kjer je snemal DVD videospote za par bandov, nato pa je bil na delu turneje z bandom Vanishing Point. Ko se je vrnil sva se preko kolega dogovorila za sestanek in takrat sem mu dal naš CD. Kljub temu, da imamo iste korenine, se je hotel prepričati, da je band dober. Ko je preposlušal CD me je poklical in sva se zmenila še za en sestanek na predvečer mojega odhoda. Takrat mi je rekel, da je presenečen nad produkcijo in kvaliteto pesmi in da mu je album res všeč. Rekel je, da verjame, da se Undercode lahko prodajajo v Avstraliji in po svetu. Detajle pogodbe smo uskladili po e-mailu, tako da smo nekaj mesecev kasneje podpisali in postali del družine Metal Warriors. Pred mesecem je bil Steve ponovno v Evropi, ker je snemal koncert ob obletnici Doro Pesch za novi DVD, nato pa je obiskal Hrvaško za dva tedna. Skupaj smo gostovali na TVju, dal je nekaj intervjujev za hrvaške časopise (Arena, Jutranji List, …). Steve se močno trudi za svoj image in njegova prisotnost je več kot opažena. Letos bo posnel svoj prvi film, ki bo pravi heavy metal film, nekakšna mešanica med filmi Rocky, Rock Star s pridihom Wanderers in Warriors. Delovni naslov filma je Warrior, del pa bo posnet na Hrvaškem – tu bomo Undercode odigrali svojo vlogo. Distribucijo bo najverjetne prevzel Warner prek Nuclear Blasta.

PETER:
Film? Povej kaj več o tem. Kdo vse bo igral v njem? Kakšno vlogo boste igrali Undercode?

DAMIEN:
Film temelji na življenju mladega metalca po imenu Blaze, dogajanje je postavljeno v pozna osemdeseta leta. Zanimivo je, da je bilo v tem času v Melbourneu znano, da mladi Hrvati in Italijani poslušajo metal, Vietnamci rap, Turki “trend italo disco”… Vsi so imeli bande, ki jih je povezovala nacionalnost in ljubezen do enake glasbe. Blaze in njegova druščina prihajajo iz predela St. Albans, v katerem prebiva delavski razred, ki ima hrvaške korenine. V tem predelu je odraščal tudi legendarni Bon Scott. V filmu se istočasno odvija življenje na ulici, ustanovitev banda in privatno življenje Blazea. Leta 1994 Blaze spozna dekle, ki v Avstralijo pride kot begunka iz Vukovara. Njena brata in oče so umrli v srbskih taboriščih, v Melbourne je prispela z materjo. Skupina “šminkerjev” jo ubije v disku in njegovo življenje postane nočna mora. Življenjska pot ga pripelje na Hrvaško, kjer s prijatelji poskuša pozabiti vse, kar se mu je zgodilo. Na morju spozna mene in jaz ga povabim na naš koncert v Zagreb. Pojavili se bomo v stranski vlogi, a to je za nas čisto zadosti. Ne bi rad izdal celega scenarija, najbolje je, da glede tega narediš intervju s Steveom. Zaenkrat še ni znano, ali bo film prišel v kinematografe ali bo direktno na DVDju. Ta odločitev bo znana po koncu snemanja. Ko se bo snemal del, ki bo posnet na Hrvaškem, bomo organizirali koncert in obstaja možnost, da se bodo v filmu pojavili tudi kakšni slovenski fani. Verjamem, da si bo film ogledalo veliko metalcev po svetu, ker se bodo v stranskih vlogah pojavile še nekatere svetovno znane metal zvezde.

PETER:
Vi ste pa res povsod: na CDju, na odru, v filmu... celo v računalniški igri. Vaša glasba je namreč v igri Serious Sam 2. Kje točno? Ko sem igral demo, nisem slišal metala...

DAMIEN:
PC igro Serious Sam so izdelali v zagrebškem Cro Teamu, izdal pa jo je ameriški God Games. Naš prijatelj Damjan Mravunac je zaposlen v Cro Teamu in dela glasbo. Prvi del igre se je prodal v zlati nakladi, zato so se odločili izdati nadaljevanje. Damjan nas je poklical in dali smo mu tri instrumentalne verzije komadov z albuma Enlightening The World. On jih je nato remiksal za potrebe igre. V večjem delu igre je Damjanova avtorska glasba, našo glasbo pa lahko slišiš ko se začne “fight music”, ko je treba obračunati z “bossi”. Ko prideš do prvega “bossa” takoj slišiš glasbo. Takoj po prihodu igre na trg smo začeli prejemati ogromno mailov iz Nemčije, ZDA in ostalih držav. Ljudi je zanimalo, kje lahko kupijo naš album. Na žalost se ga v teh državah ne da kupiti v trgovinah s CDji, ker je na voljo le v Avstraliji in Novi Zelandiji. Mnogi od njih so zato naročili CD preko interneta in lahko rečem, da imamo fane v Nemčiji in Ameriki. Upamo, da bo drugi album na voljo tudi po Evropi in drugje.

PETER:
Ah, očitno nisem dovolj dolgo igral. Kakšni pa so vaši načrti za prihodnost? Album, film, svetovna turneja?

DAMIEN:
Imamo ogromno načrtov, a počasi. Korak za korakom. Sedaj ko smo posneli priredbo Great White Buffalo, nam ostaja da dokončamo demo za nov album. Ko bo končan, bomo iskali najboljšo ponudbo. Velike založbe so zaprle vrata za nove bande, tudi če bi jim bil album všeč, bi morali čakati dve leti, da pridemo na vrsto. Zato bomo najprej poskusili pri tistih, ki so že pokazale interes in izbrali najboljšo ponudbo. Obstaja tudi opcija, da podpišemi z več založbami za različne trge. To so sedaj primarni plani. Film bo na vrsti kasneje, a to je odvisno od drugih ljudi. Turneja? Svetovna turneja? Ko objavimo drugi album, bomo najverjetneje naredili turnejo po Avstraliji in na Japonskem, za druge države ne vemo. Da greš na “support tour” je treba imeti veliko denarja, vse je odvisno od pogodbe, ki jo bomo podpisali. Če ne bomo dobili pogodbe za EU, bo vse odvisno od nas. V tem primeru band ne more narediti veliko. Vse je velika kocka in potrebna so velika vlaganja, da se mlade bande opazi v množici velikih. Mi bomo dali vse od sebe, potrudili se bomo da odboksamo vseh dvanajst rund. Veseli bomo, če na koncu zmagamo na točke.

PETER:
Želiš za konec kaj sporočiti našim bralkam in bralcem?

DAMIEN:
Slovenska publika nas je izredno sprejela obakrat, ko smo gostovali v Ljubljani in ta dva koncerta si bomo zapomnili. Želimo ponovno nastopiti v Sloveniji, ampak radi bi več časa, da lahko bolje predstavimo band v pravi luči. Zahvaljujemo se vsem, ki nas podpirajo, predvsem fanom, ki so nas podpirali v Ljubljani. Hvala njim, hvala tudi tebi (in ekipi Paranoida), ker nas podpirate in ker ste postali pravi “metal servis” za slovenske in tudi hrvaške fane, željne novih informacij na webu. Hail!