Edguy

Mislim, da Edguy ni več potrebno posebej predstavljati. Že z Mandrake albumom so postali ena najpopularnejših metal zasedb, z najnovejšim albumom Hellfire Club pa bodo svoj uspeh še izdatno nadgradili. Glavni krivec njihovega vzpona je karizmatični vokalist Tobias Sammet, ki pa daje pri intervjujih tudi ostalim članom možnost, da spregovorijo. Tokrat je bil to bobnar Felix Bohnke.


MATJAŽ:
Pozdravljen. Povej, kako se včlaniš v Hellfire Club?

FELIX:
He, he, brez problema, kupiš CD, prideš na naš koncert, kupiš vstopnico in potem dobiš člansko izkaznico in postaneš član Hellfire Cluba. Tako enostavno gre to, he, he.

MATJAŽ:
Tobi odpre album z nagovorom »Welcome To The Freak Show«. Kaj je imel s tem v mislih?

FELIX:
Pojma nimam, kaj je mislil s tem he, he. Mogoče je imel v mislih nek svoj uvod v album in je na tak način povedal »Dobrodošli v Hellfire Club«. Ga bom še sam vprašal.

MATJAŽ:
Hellfire Club se mi zdi še boljši od predhodnika Mandrake. Kako si ti zadovoljen z albumom?

FELIX:
Vsi smo zelo zadovoljni z delom, ki smo ga opravili za Hellfire Club. Na snemanje smo se odpravili v studio v Hamburg in tokrat je bilo prvič, da smo se odpravili snemati tako daleč izven našega domačega mesta Fulda. V Hamburgu je šlo vse kot po maslu, pogoje smo imeli odlične. Zvok na albumu je drugačen od prejšnjih, je bolj izpiljen, bolj svež, pesmi so bolj heavy, ostre in raznovrstne. Mislim, da je to naš najboljši album do sedaj in v vseh pogledih smo zadovoljni z njim.

MATJAŽ:
Vseeno gre z tipičen Edguy album, kakšnih posebnih novosti na njem razen vključevanja orkestra niste vnesli.

FELIX:
Tako je, v bistvu v glasbenem smislu nismo naredili nečesa novega. Vsak, ki pozna našo glasbo točno ve, kaj lahko pričakuje od nas. Na eni strani hitre heavy pesmi, potem nekaj srednjega tempa, kakšno daljšo in seveda ne smejo manjkati balade. Nekatere pesmi so bolj resne, nekatere pa bolj smešne he, he.

MATJAŽ:
Seveda brez takšnih ne gre. Na prejšnjem albumu Save Us Now, sedaj Lavatory Love Machine. Poglavje zase pa je skladba z EP-ja King Of Fools, ki je ni na albumu, Life And Times Of A Bonus Track.

FELIX:
Ja, to je seveda zraslo v Tobijevi glavi, he, he, kje pa drugje? Pri njej se naslanja na bonus komade. Založbe vedno od bandov želijo, da na albumih posnamejo bonus komade. Na Japonskem ne izide album, ki ne bi imel na sebi vsaj enega bonus komada. To pa seveda ima svoj vzrok. Tam so CD-ji zelo dragi in zato založbe želijo kupcem ponuditi čim več za ta denar in zato moramo glasbeniki snemati te komade samo za japonske verzije albumov. S tem tam želijo preprečiti, da bi ljudje kupovali cenejše evropske verzije albumov, kar je aktualno še posebej sedaj, ko se lahko kupuje preko interneta. Seveda pa ima potem to tudi svoje slabe strani. Marsikatere takšne skladbe so zelo dobre in pristanejo le na japonskih izdajah, s čimer pa seveda niso zadovoljni fani v Evropi in drugod po svetu. Nikoli ne moreš ustreči vsem. Kakorkoli že, Tobi je v tej pesmi želel prikazati usodo teh bonus skladb in se pri tem postavil v njihovo kožo.

MATJAŽ:
Na albumu ste ponovno posneli zelo dolgo pesem, The Piper Never Dies. Ste po tvojem mnenju tu prekosili odlični ep The Pharaoh s prejšnjega albuma?

FELIX:
Piper Never Dies je tako kot The Pharaoh zelo dolga pesem, še daljša za nekaj minut. Obe sodita med najboljše, kar smo jih kdaj posneli, vendar pa je v njiju prisoten zelo različen feeling. V The Pharaoh je bil prisoten zelo orientalski feeling, The Piper Never Dies pa je nekakšno potovanje skozi celotno zgodovino heavy metala. Začetek je v stilu Deep Purple in Uriah Heep, potem pa, nakateri, ki so že slišali pesem, pravijo, da v nadaljevanju slišijo DIO, kasneje pa celo Queensryche, he, he. Kaj hočeš, vsak sliši nekaj svojega, pravijo pa, da nato pridemo še do Iron Maiden, he, he. No, nič se ne bom pritoževal nad tem, ampak po mojem mnenju se na koncu izkaže, da gre le za tipično Edguy skladbo. Težko bi dal objektivno oceno, katera pesem od obeh je boljša, meni osebno je v tem trenutku The Piper Never Dies bolj všeč. Verjetno tudi zato, ker je novejša, bolj sveža.

MATJAŽ:
Promocija za nov album je zelo obširna, bolj kot kdajkoli prej. Izdali ste single King Of Fools, zanj posneli tudi videospot, veliko se pojavljate v medijih, nastopili ste celo na televiziji. Mogoče obstaja kaj bojazni, da bi fani začeli govoriti, da ste se skomercializirali?

FELIX:
Jah, vedno, ko počneš kaj takšnega, bodo nekateri začeli govoriti o tem, da se band komercializira, da zapušča svoje korenine in podobno. A kaj v bistvu sploh pomeni biti komercialen? Normalno je, da vsak profesionalen glasbenik dela glasbo z namenom, da bi jo prodal. To pa ne pomeni nič drugega kot to, da moraš biti komercialen. Komercialen v tem smislu, da prodajaš albume, da ljudje pridejo na tvoje koncerte. Brez tega, da bi prodal svoje albume ne bi bilo mogoče, da bi se profesionalno ukvarjal z glasbo in to je največja želja vsakega glasbenika. Čisto normalno se mi zdi, da vsak želi biti uspešen in želi prodati čimveč albumov. A to ne pomeni komercializacije v smislu, kot jo nekateri razumejo. Edguy že celo kariero igramo isto glasbo, držimo se svojega stila, le vseskozi se poizkušamo izboljšati. Glasba vzame veliko časa in če ne napreduješ, izdajaš dobrih albumov, te ljudje lahko pozabijo. Seveda izkoristiš vsako dobro možnost za promocijo in zakaj ne televizije. V Nemčiji nekateri fani niso razumeli, da smo igrali na televiziji. Metal fani se vseskozi pritožujejo, da je na televiziji premalo metala. Potem pa se nam je ponudila priložnost, da smo nastopili v znani TV oddaji in že so bili vsi nesrečni, ker to »sucks«. Tega enostavno ne razumem, najprej želijo metal bande na TV, potem ko pridejo, pa začnejo temu nasprotovati. Pa to ne velja samo za nas. No, nam je pomembno, da poizkušamo doseči čim več ljudi kot je le mogoče in televizija je idealna priložnost za to. Mi uživamo pri tem in ne vem, zakaj nas oziroma metal glasbo ljudje ne bi spoznali preko televizije.

MATJAŽ:
Vaša glasba se mi ne zdi tako neprimerna za televizijo ali radio. Niti ni nujno, da gre za balado, ne vem zakaj se King Of Fools ne bi vrtela po radiu.

FELIX:
Ja, recimo pri kakšnih Linkin Park je več razbijanja kot pri nas, pa jih vseskozi vrtijo. Ali pa če vzameš Metallico, še posebno zadnji album. Povsod jih vrtijo in nihče se ne pritožuje nad tem, da bi bili preveč heavy. Ne vem, zakaj ne bi potem vrteli še Edguy ali kakšne druge heavy metal bande.

MATJAŽ:
Edguy ste velikokrat v zobeh predvsem pri fanih trših metal zvrsti, ki pravijo, da igrate »pussy« metal. Če na primer pogledaš Tobija potem je videti, kot da uživa ob tem, ko sliši take izjave.

FELIX:
Res je tako. Dostikrat slišimo kaj takega in Tobi je še posebej na udaru. Ob tem pa zelo uživa in se tudi norčuje iz tega. Obožuje te pozerske bande iz Los Angelesa s konca osemdesetih in ko sliši takšne govorice, jih naveže na te bande in se začne zabavati. Kolikor ga poznam mislim, da ga čisto nič ne prizadane, če ga posamezniki ozmerjajo s pozerjem ali če mu govorijo, da igra »pussy« metal.

MATJAŽ:
Kako pa ti gledaš na to, če nekdo reče, da igrate »pussy« ali celo otroški metal?

FELIX:
Če ljudje mislijo tako, kaj naj potem naredim? Vsakdo lahko reče, kar si želi. Ne morem in tudi ne želim nikomur spreminjati mnenja in vsiljevati drugega. Naj si vsak misli, kar si hoče. Samo res ne vem, zakaj nekateri to govorijo, jim pač nismo všeč. A najbolj pomembno je, da jaz in vsi v bandu igramo glasbo, ki nam je zelo všeč. Tako igramo že celo kariero in tega ne mislimo spreminjati. Pri vsem tem se ne smemo ozirati na to, kaj mislijo drugi. Zmešalo bi se mi, če bi želel upoštevati mnenja vseh drugih ljudi. Važno je, da upoštevamo svoja mnenja in da delamo tisto, kar nam paše. Očitno pa je, da je naša glasba in tisto kar počnemo všeč tudi mnogim drugim.

MATJAŽ:
S Hellfire Club ste zaključili obdobje pri AFM Records in prešli k Nuclear Blast. AFM Records so nekako začeli z vami in skupaj ste rasli, oni so iz majhne postali že velika založba, vi pa ste tudi iz neznanega banda postali veliki. Je bilo težko zaključiti to uspešno skupno sodelovanje?

FELIX:
Sedaj smo šli še k uspešnejši založbi z namenom za band narediti še nekaj večjega. Res je, z AFM Records smo skupaj naredili zelo veliko. O njih lahko rečem same pozitivne stvari, medsebojno sodelovanje je bilo odlično, zadovoljstvo je bilo venomer obojestransko. Nudili so nam odlično podporo, resnično so veliko naredili za nas. A sedaj nam je pogodba potekla in prišel je čas, ko se je bilo potrebno odločiti za naslednji korak. Nismo dobili le ponudbe od Nuclear Blast, praktično od vseh večjih metal založb, a na koncu sta ostali le dve. Nuclear Blast in AFM Records in odločili smo se za prve. Pri AFM delajo zelo dobro, sedaj imajo veliko odličnih bandov in prepričan sem, da bodo tudi brez nas še naprej uspešni in bodo napredovali. Nuclear Blast pa je trenutno največja in najuspešnejša metal založba, ne le v Nemčiji ampak povsod po svetu in bandom nudijo res odlične pogoje. Prepričan sem, da smo se odločili pravilno in da bomo z njihovo pomočjo nadaljevali še uspešneje kot smo do sedaj.

MATJAŽ:
In kaj pričakuješ od Hellfire Club albuma, mogoče uvrstitev med Top 10 na nemški lestvici albumov?

FELIX:
Ja, Top 10, to ne bi bilo slabo, he, he, he. Single King Of Fools se je uvrstil visoko na lestvice in pri Nuclear Blast so nam povedali, da tudi Blind Guardian s singli niso bili tako uspešni. Resnično sem radoveden, kaj nam lahko uspe. Posneli smo zelo dober album, na katerega smo ponosni in prepričan sem, da bo všeč vsem Edguy fanom. Pri založbi tudi pravijo, da je odziv nemških medijev zelo dober, same pohvalne stvari pišejo o albumu. Tudi to je zelo dober znak in prepričan sem, da bo album uspešen. Top 10, zakaj pa ne, he, he?

MATJAŽ:
Na vaši spletni strani piše, da boste imeli na turneji zelo privlačno sceno. Že na Mandrake turneji je bila zelo zanimiva, če se recimo spomnimo Wackna. Lahko zaupaš, kaj pripravljate?

FELIX:
Moram reči, da novega odra in scene še nisem videl. Ostali v bandu so že in vsi so rekli, da je odlična. Kaj bo novega? Veliko več bo pirotehnike, polno bo novih dekoracij. Vem, da bomo imeli na odru tri metre visok kip, zelo zanimivo bo. A vsega ti pa ne smem povedati, potem to ne bi bilo več nobeno presenečenje. Nekaj mora ostati skrivnost do turneje. Sama scena je seveda pomembna, a najbolj pomembno je, da gremo na turnejo igrat nove pesmi in uživat. Turneje so vedno neka posebna izkušnja, pravo doživetje. Važno je, da bomo igrali dobro glasbo, da se bomo imeli dobro tako mi kot naši fani.

MATJAŽ:
Boste letos nastopili tudi na kakšnih festivalih?

FELIX:
Do sedaj ni še nič potrjenega. Seveda bi mi zelo radi igrali na poletnih festivalih, a naša koncertna agencija se še dogovarja za nastope na nekaterih festivalih po Nemčiji, ZDA, Evropi. Nič še ni potrjenega, bomo videli. A v prvem planu je sedaj evropska turneja marca in aprila. Osredotočamo se nanjo, potem pa bomo šli po vsej verjetnosti še na turnejo po Japonskem in Avstraliji. Vse je še v planu, termin še ni določen in prav možno je, da nas poleti niti ne bo v Evropi in tako sploh ne bomo mogli igrati na festivalih.

MATJAŽ:
Torej se ponovno odpravljate v Avstralijo. Metal bandi zelo poredko odhajajo na turneje »tja doli«, vi greste pa sedaj že drugič. Nenavadno.

FELIX:
Ja, na turneji za Mandrake smo bili prvič v Avstraliji. Mnogi so nam govorili, da smo nori, ker se odpravljamo na turnejo po Avstraliji, da bo to za nas velika finančna izguba. Vendar jih nismo poslušali, želeli smo iti in na koncu se je res vse izšlo po naših načrtih, bilo je odlično. Spremljalo nas je lokalno osebje, ki nam je pomagalo pri vseh koncertih. Mislim, da smo odigrali štiri. Publika je na vsakem pripravila zelo dobro vzdušje. Ne vem ali so bili tako zelo veseli, ker so gledali nas ali zato, ker je igral heavy metal band. Niti ni važno, pomembno je, da smo vsi uživali, mi in oni. Kot mi je znano pa v Avstraliji tudi prodamo kar veliko CD-jev. Zgleda, da smo tam kar popularni, tako da bi se zelo radi vrnili tja.

MATJAŽ:
Tobi je gonilna sila Edguy, največ se pojavlja v javnosti, vedno je v središču pozornosti, ostali pa ste kar nekako potisnjeni v ozadje. Kako ti vidiš to situacijo?

FELIX:
Seveda je Tobi najbolj dejaven pri Edguy, večinoma on dela intervjuje, je glavni pisec pesmi, piše besedila in zato je čisto normalno, da ga vsi najbolj oblegajo, novinarji, fani. Meni je čisto všeč, da sem bolj v ozadju, še na odru sedim čisto zadaj, he, he. Tudi ostali se čisto strinjajo s tem. Sigurno lahko on največ pove o vsem, kar zadeva Edguy. Recimo o besedilih ti lahko povem zelo malo, nisem še niti prebral vseh, he, he. Kot frontman je odličen, veliko teče naokoli, govori s fani, jih zabava s svojim tipičnim humorjem, he, he. Kar naj ostane tako kot je.

MATJAŽ:
Kako pa je delati s Tobijem, verjetno mora biti zelo zabavno?

FELIX:
Z njim je večinoma zelo težko delati, samo ne zato ker bi bil težaven po karakterju, nasprotno. Vedno ko smo v studiu in želimo nekaj narediti pride Tobi in začne pripovedovati snešne zgodbe, šale in potem se to zavleče in ne naredimo nič pametnega. Pogovarjamo se o vseh možnih stvareh, počnemo razne neumnosti. Ko ga ni in gre na razne promocijske turneje, dela intervjuje in podobno, takrat največ naredimo. V studiu vadimo sami, brez njega, delamo v redu, potem pa pride Tobi in spet se začne zabava, he, he, he. No, kadar je treba seveda tudi on resno dela, drugače ne bi nikoli dosegli tega, kar smo.

MATJAŽ:
To bi bilo vse z moje strani, hvala ti, veliko sreče z albumom in uživaj še naprej.

FELIX:
Hvala tebi in vsem našim fanom v Sloveniji. Upam, da se vidimo kmalu in uživajte s Hellfire Club.