Po lažjem eksperimentiranju na albumu Issue VI, se nemška thrash metal zasedba Dew-Scented na novem albumu Incinerate, ki je izšel 30. Marca 2007 pri Nuclear Blast, vrača k direktnejšemu, brutalnemu thrash metalu, kjer se počutijo najbolj doma. Na albumu pa spet ne gre brez kadrovskih sprememb, v bandu so se najbolj razveselili vrnitve kitarista Floriana Muellerja, po snenamju pa so ostali brez bobnarja Uweja Werninga. Na dan izida albuma se band odpravlja na No Mercy turnejo, kasneje pa jih bomo lahko zopet gledali tudi v Sloveniji; kot kaže dvakrat. Frontmana Leifa Jensena to zelo razveseljuje, saj ima na gostovanja pri nas zelo dobre spomine.
LEIF: Froddo tukaj iz Lord Of The Rings.
MATJAŽ: O, pozdravljen Froddo, kako kaj?
LEIF: V redu, hvala. He, he, Leif tukaj. Bi bil pa lahko to kul intervju. »Povej mi kaj o novem filmu?« »Bil je zelo drag, z veliko efekti. Uspelo mi je najti prstan, a nekdo mi ga je potem ukradel.«
MATJAŽ: Od kdaj pa se zanimaš za fantazijske zadeve?
LEIF: He, he, he, ja, saj res. Kot tista vprašanja, o čem govorijo tvoja besedila, gre za zgodbe o resničnem življenju ali o samorogih?
MATJAŽ: In prstanih, zmajih, mečih.
LEIF: He, he, he, točno tako.
MATJAŽ: Na novem Dew-Scented albumu Incinerate pa se nikakor ne srečamo z zmaji, prstani.
LEIF: Ne in lahko ti zagotovim, da ne bi mogli biti bolj oddaljeni od prstanov in samorogov kot smo. Tu gre le za vsakodnevno agresijo in brutalnost. Nekatere stvari se pač pri nas ne spremenijo.
MATJAŽ: In tako naj tudi ostane.
LEIF: Hvala. Mislim, da naj bi se določeni bandi z albumi razvijali v nekaj drugega, določeni bandi pa ostajajo pri tem, kar počnejo. Vedno naj bi naredili nekaj boljšega, ne da bi pri tem spreminjali svoj stil. Na sedmih albumih smo našli, kar imamo radi, kar uživamo delati. Napredek iščemo znotraj svojega stila in ne poskušamo iti stran iz kakršnegakoli razloga že. Če bi prišlo do trenutka, ko bomo na albumu uporabili melodične vokale, potem bi me recimo ti moral v intervjuju opozoriti, da sem obljubil, da tega nikoli ne bomo počeli. Mislim, da se to ne bo zgodilo.
MATJAŽ: No, na tem albumu ste že blizu temu v skladbi Retain The Scar, kjer gostuje Mille Petrozza.
LEIF: He, he, he, he. Pri tem komadu lahko opaziš, da sem jaz bolj death metal growler, vokalist v primerjavi z njim, on pa bolj kričač v tradicionalnem smislu. Mislim, da je bil to dober eksperiment, v katerem smo pokazali, kako različni so lahko thrash vokali. Mille je oseba, ki jo zelo spoštujem tako kot osebnost kot glasbenika. Ko smo se začeli ukvarjati s thrash metalom, so nam Kreator predstavljali enega največjih vplivov. Bilo je super, da je sodeloval z nami, pri tej skladbi doda nekaj novega in odprti, groove riffi se lepo skladajo z njegovim vokalom.
MATJAŽ: Nekateri riffi tu me tudi malo spominjajo na Kreator.
LEIF: Mogoče mu je pa zato všeč pesem, he, he, he. V preteklosti smo že bili na turneji s Kreator, Mille pa tudi živi v istem koncu Nemčije kot jaz, tako da se dobro poznamo in se včasih srečamo. Mislim, da smo mu všeč, vseeno pa mogoče malo pretrdi, z malo preveč death metala. Nad Retain The Scar pa je izkazal navdušenje takoj, ko jo je slišal prvič. Mogoče res zaradi Kreator riffov, he, he, he.
MATJAŽ: Mogoče je pa to slab znak, če je Mille tako navdušen nad vašim komadom?
LEIF: He, he, ne, to je dober znak, že prej bi mu morali biti tako všeč. Med Dew-Scented in Kreator je precej razlik, čeprav gre v obeh primerih za thrash metal band iz Nemčije. Definitivno so zgodnji Kreator vplivali na nas, vendar se naš pristop v prezentiranju ekstremnega metala zelo razlikuje od njihovega. Oni so bolj čisti, zvesti slogu. Naše pristope lahko ponazorim s primerom sprehajanja psa. Lahko ga sprehajaš s povodcem ali brez njega. Mi smo taki kot da bi imeli pitbulla brez povodca in bi ga poklicali, ko bi želel napadati ljudi, Mille pa bi psa verjetno sprehajal s povodcem.
MATJAŽ: Na albumu gostujeta še dva odlična kitarista, Jeff Waters in Gus G. Zanimiva izbira. Kako si prišel do njiju?
LEIF: Oba imata zelo unikaten stil in Gus je definitvno eden izmed najbolj talentiranih thrash metal kitaristov. Je naš dober prijatelj, včasih je igral pri bandu Nightrage, tako da precej dobro pozna tudi ekstremni metal. Ideja za iskanje gostujočih kitaristov se nam je porodila, ko smo želeli na album vključiti solaže, ki se po stilu razlikujejo od Henrikovih in Flojevih. Želeli smo najti nekoga s prepoznavnim lastnim stilom. Nekaj podobnega kot situacija z Milletom. Nikomur mi ni treba pripovedovati, da pri skladbi sodelujemo z Milletom iz Kreator, mislim, da to lahko takoj vsak prepozna. Enako smo želeli doseči pri kitarah. Želeli smo nekaj prepoznavnih solaž, v katerih bi lahko prepoznal, da gre za druge kitariste. Gus je odigral zelo agresivno, melodično solažo, ki je po našem mnenju izpadla odlično. Jeff je pa tudi več kot očitna izbira za to, kar smo želeli. Je zelo prijazna oseba, poznamo ga iz časov, ko smo bili skupaj na turneji z Annihilator, kar je bilo 2001. On je definitvno eden najbolj nadarjenih kitaristov na svetu, ima svoj unikaten, zelo poseben stil. Glede na njegove kvalitete mislim, da je v javnosti še precej podcenjen. Ko je pristal na sodelovanje, nas je zelo razveselil. Ko pa sta nam oba poslala odigrani solaži, pa sta nas še bolj razveselila.
MATJAŽ: Kako pa vidiš ta manjša sodelovanja pri snemanju z drugimi glasbeniki?
LEIF: Mislim, da je to zelo zabavno in zato smo se tudi odločili za to. Do sedaj tega še nismo naredili na nobenem albumu. No, le enkrat na Ill-Natured. A to se je zgodilo le zato, ker je bil tisti kitarist takrat ravno v studiu in je znal odigrati tisti riff, he, he. Šlo je za kitarista nemškega banda Risk. O tem sem že čisto pozabil, ravno zadnjič sem razlagal, da še nikoli nismo imeli gosta. Vendar smo v bistvu ga. V vseh letih našega koncertiranja in izdajanja albumov smo spoznali veliko prijateljev v drugih bandih in zato smo rekli, da bi bilo kul, da povabimo katerega izmed teh na album. Tokrat smo imeli dovolj časa za kaj takega, kajti med snemanjem in miksom je bilo kar nekaj odmora. Na razpolago smo imeli nekaj tednov, kjer smo se lahko igrali z idejami glede naslovnice, track liste, intra, gostujočih vokalov, kitar. V preteklosti nismo imeli takšne priložnosti, kajti vedno do sedaj je bilo tako, da smo šli v studio, posneli in takoj sta sledila še miks in mastering, nato pa smo poslali album založbi za izid. Tokrat smo si vzeli več časa in ponudila se nam je priložnost. Definitvno smo z rezultatom zelo zadovoljni. Upam pa, da založba CDja ne bo opremila z veliko nalepko o teh gostih, kar se nam ne bi zdelo pošteno. Mislim, da niso spremenili kvalitete albuma, le dodali so smetano na torto v teh določenih skladbah, kjer sodelujejo.
MATJAŽ: Tudi vaša kitarista Hendrik in Flo sta opravila odlično delo na tem albumu, odigrala sta nekaj res divjih solaž.
LEIF: Prav imaš. V band se je vrnil pravi duh. Flo se je vrnil k nam po letu dni. Z nami je skupaj napisal material za Issue VI, nato pa smo se pred snemanjem z njim razšli. Prvih sedem, osem mesecev po izidu smo koncertirali brez njega, nato pa se je vrnil k nam, ko smo razčistili določene zadeve. Med njim in Hendrikom deluje neka posebna kemija, oba sta zelo nadarjena kitarista in skupaj kot ekipa delujeta še dosti bolje kot posameznika. Zelo me osrečuje, da smo spet skupaj, kajti to je veliko pripomoglo h kvaliteti albuma. En drugega spodbujata. Ne gre zato, da bi mogoče en bil boljši od drugega ali da bi bila ne vem kakšna izvenserijska kitarista, med njima je vzpostavljeno razmerje prijateljskega tekmovanja, oba pa sta prava timska igralca. Celoten band pa ima zaradi tega seveda veliko koristi.
MATJAŽ: Za Issue VI si dejal, da ste v tistem obdobju naredili najboljši možni album.
LEIF: Še vedno mislim tako. Mislim, da je vsak album odraz natančnega stanja, v katerem se band nahaja tisti trenutek. Nemogoče je ponarediti album v nekaj boljšega, kar si takrat sposoben narediti in tudi ne v nekaj slabšega. To bi bilo neumno. Snemanje albuma je kot pisanje izpita. Na izpitu moraš v tistem trenutku pokazati vse znanje, ki ga imaš. Enako je bilo pri Issue VI. Precej smo poskušali eksperimentirati z raznovrstnostjo materiala, kar je bilo za album precej dobro. Ni bilo pa dobro za koncerte, kajti veliko skladb nikoli ni prišlo v igralni repertoar. V nekem trenutku smo se zavedali, da v živo igramo več skladb z albuma Impact kot z Issue VI. Poleg tega mislim, da nismo čisto v polno zadeli z zvokom albuma. Še posebej sedaj, ko pri Incinerate vidim, kako mogočno lahko album zveni. Na prejšnjem smo preveč eksperimentirali z zvokom, kar nam ni dobro uspelo. A to ni bila naša napaka, niti ne napaka Andyja Classena, on je vedno odlično opravil svoje delo. Zadeva je bila v nas samih. Pri Impact smo bili zelo zadovoljni z vsem in pri Issue VI smo nato želeli narediti nekaj drugačnega. Narediti nekaj drugačnega pa še ne pomeni, da bo to tudi boljše. Z Issue VI sem še vedno zadovoljen, a mislim, da Incinerate veliko bolje predstavlja jedro banda. Je bolj neusmiljen, brezkompromisen, trši, direkten. Razlike niso veliko, a so pomembne.
MATJAŽ: Ste producenta menjali zato, ker ste bili mnenja, da vam bo na novem albumu lažje odpravil te pomanjkljivosti?
LEIF: Na prejšnjem albumu smo spreminjali zvok, ne da bi sploh spreminjali postopke pri tem. Z Andyjem smo vedno zelo dobro sodelovali in mogoče se nam je zdelo, da je pri Impact ustvaril za nas najboljši možni zvok. Na Issue VI se nam poskus narediti nekaj drugačnega ni posrečil, a do tega smo prišli šele, ko smo začeli pisati skladbe za Incinerate. Z Andyjem sem se tudi osebno pogovoril. Rekel sem mu, da naj tega ne vzame preveč osebno, da smo bili z njim vedno zelo zadovoljni, vendar da sedaj želimo poskusiti nekaj drugega, da vidimo, kaj nam lahko to prinese. Vzeli smo si več časa za snemanje in šli k staremu prijatelju Jörgu Ukenu v Sound Lodge studio, ponudila pa se nam je tudi priložnost za miks pri Andyju Sneapu. Ta se nam je sam ponudil, poleg tega pa je imel čas, kar se ne zgodi ravno pogosto, kajti sodeluje s polno velikimi imeni. Seveda smo zagrabili za to. In to novo sodelovanje je dvignilo nivo albuma na stopničko višje. Imamo najbolj čist, pompozen zvok do sedaj, še vedno pa ohranja to svojo surovost. Kjerkoli ga zavrtiš, zveni odlično.
MATJAŽ: Zvok ni preveč moderen.
LEIF: Vseno pa je dovolj moderen. Pri Andyju Sneapu nikoli ne veš, kajti on dela zelo različne zadeve, Cradle Of Filth, Kreator, Nevermore, As I Lay Dying, Killswitch Engage. Stilsko torej zelo različne zadeve, pri vsakem bandu pa mu uspe dobiti zelo primeren zvok za ta band. Ko je dobil v roke naš album je dejal, da se mu zdi zelo dober in nato je predlagal, kaj bi vse lahko naredili. Pri tem smo morali sklepati kompromise, kajti mi imamo nek svoj določen zvok, s katerim se želimo predstavljati. Zato ni mogel narediti, karkoli bi želel. Mislim pa, da nam je uspelo združiti najboljše elemente, ki jih mi želimo imeti pri svojem zvoku in ki jih ima on v svojem.
MATJAŽ: Ob izidu albuma se odpravljate na No Mercy turnejo. Konec lanskega leta pa ste odigrali nekaj koncertov v zelo zanimivem paketu s Trivium in Wolf. Kako vam je bilo igrati s heavy metal bandi, s katerimi ponavadi ne igrate?
LEIF: Zelo mi je bilo všeč. Vedno, ko dobimo priložnost igrati z bandi, ki igrajo drugačen stil, sem zelo zadovoljen. Pomembno je, da lahko igraš pred novo publiko, ki te ne pozna. Včasih igramo celo s punk in hardcore bandi in seveda tam ne boš všeč vsem, ker imaš dolge lase, igramo double-bass, solaže, vendar to je naša glasba in želimo jo predstaviti vsem. Mogoče bomo komu od te nove publike tudi všeč. Podoben primer je bil na koncertih s Trivium. Skupaj smo igrali na treh koncertih v Nemčiji, nato pa smo sami z Wolf skupaj igrali še teden dni. Trivium so zelo dober band. Igrajo metal, pa naj ljudje govorijo kar želijo. Sigurno pa delajo nekaj v redu, kajti na njihove koncerte prihaja veliko ljudi, veliko mladine, za katero sem prepričan, da veliko od njih ne pozna korenin thrash metala in še ni slišalo za Dew-Scented. Koncerti so bili za nas zelo dobri, reakcije so bile super. Fante v Wolf pa enostavno moraš imeti rad. So perfekten tradicionalni new age heavy metal band. Skupaj z njimi smo se imeli super. Oprosti za trenutek, mobilni telefon mi zvoni (se vrne čez nekaj sekund). Klical me je naš novi bobnar.
MATJAŽ: O, ga že imate?
LEIF: Ja. Po končanem snemanju albuma smo se razšli z bobnarjem Uwejem. Že pred snemanjem smo se vse dogovorili, a zdelo se nam je pošteno, da odigra še album, kajti pisali smo ga skupaj z njim. Takoj po snemanju pa smo začeli z iskanjem njegove zamenjave. Avdicija ja bila dolga, prejšnji teden pa smo se končno odločili za tega kandidata. Tako da za naslednjo turnejo zgleda super.
MATJAŽ: Ime pa še skrivaš?
LEIF: Ja, ime bomo objavili kmalu. Lahko ti povem, da mu je ime Andy. A ni veliko ime, igral je v nekem majhnem bandu, njegov stil in odnos sta prava za Dew-Scented. A lepo počasi. Ta vikend se odpravljamo na Švedsko na snemanje videospota, nato pa gremo na No Mercy turnejo in ljudje bodo kmalu imeli priložnost, da ga spoznajo.
MATJAŽ: No Mercy je ena izmed teh turnej z veliko bandi. Kako so ti všeč take turneje?
LEIF: V bistvu so mi všeč, v preteklosti smo že pogosto sodelovali na takšnih turnejah in sem jih navajen. Na tej turneji mi je všeč, da nastopamo s precej različnimi bandi, Moonspell, Behemoth, Napalm Death, Dew-Scented in Root igramo med seboj zelo različno glasbo, a gledano v celoti zna biti to zelo zanimiva kombinacija za vsakega, ki ima rad metal. Upam, da nas pride pogledat kar se da veliko ljudi. Junija pa potem odhajamo na novo turnejo z Misery Index, kjer bomo igrali na prizoriščih, kjer ne prihajamo na No Mercy. Z novim albumom zna biti zelo dobro, kajti nov material se mi zdi zelo primeren za v živo. Turneja z Misery Index bo dobro dopolnilo No Mercy turneje.
MATJAŽ: Kdaj pa misliš, da bo za Dew-Scented prišel pravi čas za headlinersko turnejo?
LEIF: Mislim, da bi to že lahko poskusili. A to je vedno vprašanje termina, bandov, s katerimi igraš. Mi želimo igrati pred kar se da veliko ljudi in zato mi mesto predskupine zelo ustreza. Mi igramo zelo heavy, brutalno in če v 45 minutah odigramo najboljše možno, zna to biti bolj produktivno kot igrati kot zadnji band eno uro in več na tej ekstremni ravni. Dobro bi bilo iti na headlinersko turnejo v zanimivem paketu, a trenutno se mi zdi bolje igrati kot predskupina v takem paketu kot je No Mercy.
MATJAŽ: OK, to bi bilo vse z moje strani. Kje pa je Smeagol?
LEIF: He, he, he, he, najprej mi tole ni bilo jasno. Oh, ko bi le vedel, kje je, he, he, he, he.
MATJAŽ: Vrnila sva se na začetek.
LEIF: Ja, he, he, he, to je nikoli končana zgodba, četrti del.
MATJAŽ: V redu. Sedaj pa se pogovarjaj o zmajih in prstanih še s kom drugim.
LEIF: Ja, upam, da bom dobil čimveč vprašanj v zvezi s samorogi v besedilih, he, he, he.
MATJAŽ: Če boš govoril s kakšnim Italijanom, ti to ne uide.
LEIF: Ne, Francoz bo.
MATJAŽ: Tudi ti imajo radi samoroge in zmaje.
LEIF: Super, he, he, he.
