RECENZIJE

20. 1. 2016
Abbath - Abbath
Season of Mist, 2016

Ga moram predstaviti? Mislim, da ne. Pa četudi bi ga moral, ne vem, kaj točno bi povedal o Abbathu. Gre za meni enega najljubših blackmetalskih kričačev, ki se je glasbeno v zadnjih letih zapeljal v smer, ki mi nikakor ni ustrezala. Medtem ko sem se ob izdaji Sons of Northern Darkness grenko nasmejal izjavi kolega, da so Immortal izgubili svojo nesmrtnost, sem se ob rojstvu All Shall Fall le še grenko držal. Ni mi bilo več do smeha, saj je band za moje pojme zavil v meni neljubo smer podoživljanja starih vikinških časov. Kdaj so bili Immortal Vikingi? Nikoli, je moj odgovor, zato se tudi nikoli nisem preveč sprijaznil z zadnjo ploščo, pa čeprav ta časti tiste epske vikinške melodije, ki jih je Quorthon proizvajal od leta 1990 dalje.
Menite, da sem preveč zašel od bistva? Morda, toda z razlogom, saj vam želim primerjalno povedati, da Abbath po ločitvi od Immortal zveni spet po starem. Kot pri The 3rd Attempt je to dobro in slabo. Dobro zato, ker dobi poslušalec preverjeno formulo, s katero se je že enkrat strinjal in jo bo zategadelj tokrat lažje obdelal in sprejel. Po drugi strani pa pomeni stara formula hkrati že slišano, česar se pa človek ne more ravno preveč veseliti. K sreči se je Abbath s svojim istoimenskim albumom obrnil nekoliko dlje nazaj v preteklost kot samo do že omenjenega ploščka, tako da imam na trenutke občutek, da poslušam neko kombinacijo med Sons of Northern Darkness, Damned in Black in Battles in the North (sploh Ashes of the Damned med tistim najhitrejšim delom zveni podobno umazano).
V svojem slogu je Abbath ponovno veliko stavil na zapomljive riffe, ki so znotraj posameznega komada nanizani drug za drugim. Pri uvodnem komadu To War! mu je to dodobra uspelo, zapomljivost pa ni edina vrlina, s katero želim tega pohvaliti. Immortal, joj, se opravičujem, Abbath, ponovno zveni zloben in udaren, epske melodije in srednje hiter tempo sta zamenjala stara agresija in brutalnost, ki so jo Sinovi severne teme ponujali le na prvi polovici albuma. Seveda pa Abbath ni obtičal nekje v času, zaradi česar že s prvim komadom ponudi krajšo solažo, ki je recimo pri Immortal nismo bili vajeni. Takšnih in drugačnih detajlov se skozi celoten album kar nabere (recimo igriva bas kitara ali trompete), medtem ko je plošček osredotočen na tiste bolj neposredne strukture, pri čemer nam epske pozdrave pošilja z Winter Bane in Root of the Mountain.
Glede na to, da so Immortal razpadli lani, plošček pa bo luč sveta uradno ugledal čez dva dni, menim, da je Abbathu kar uspelo. Tale njegova izdaja bi lahko z marsikaterega vidika izpadla dosti slabše, dosti bolj prisiljeno ali nenaravno, kar pa k sreči ni. Torej, ne pričakujte nobene mojstrovine, temveč izključno blackmetalsko zabavo v Abbathovem slogu.

 

SORODNE VSEBINE:
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
24. 9. 2020
Marax - Still Think You're Holy? - A Tribute to Eliminator (EP)
Recenzija
23. 9. 2020
Finntroll - Vredesvävd
Recenzija
18. 9. 2020
Teufel - Temni Grad Smrti (EP)
Recenzija
16. 9. 2020
Uada - Djinn
Recenzija
10. 9. 2020
Nefarious Vermin - Elongated Misery
Recenzija
7. 9. 2020
Mephistophelian - Anotos
Recenzija
4. 9. 2020
Iz ropotarnice: Morgul - Lost in Shadows Grey
Recenzija
24. 8. 2020
Ozzy Osbourne - Ordinary Man
KONCERTI & FESTIVALI
25. 9. 2020
12. MetalWitch
ČinČin Tobačna, Ljubljana
25. 9. 2020
Eruption
Klub Gromka, Metelkova, Ljubljana
26. 9. 2020
Vulvathrone
Dvorišče MC Pekarna
26. 9. 2020
Deathfest 2020
Bukarešta, Romunija
26. 9. 2020
Metalitalia.com Festival 2020
Live Music Club, Trezzo sull'Adda, Italija
2. 10. 2020
Terminal Disease, Licence to Hate, Peskovnik
Orto Bar, Ljubljana