Na današnji dan
1980
Black Sabbath izdajo svoj deveti album Heaven and Hell
NAGRADNE IGRE
PARTNERJI
Oddaja z metal muziko
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

RECENZIJE

20. 1. 2016
Abbath - Abbath
Season of Mist, 2016

Ga moram predstaviti? Mislim, da ne. Pa četudi bi ga moral, ne vem, kaj točno bi povedal o Abbathu. Gre za meni enega najljubših blackmetalskih kričačev, ki se je glasbeno v zadnjih letih zapeljal v smer, ki mi nikakor ni ustrezala. Medtem ko sem se ob izdaji Sons of Northern Darkness grenko nasmejal izjavi kolega, da so Immortal izgubili svojo nesmrtnost, sem se ob rojstvu All Shall Fall le še grenko držal. Ni mi bilo več do smeha, saj je band za moje pojme zavil v meni neljubo smer podoživljanja starih vikinških časov. Kdaj so bili Immortal Vikingi? Nikoli, je moj odgovor, zato se tudi nikoli nisem preveč sprijaznil z zadnjo ploščo, pa čeprav ta časti tiste epske vikinške melodije, ki jih je Quorthon proizvajal od leta 1990 dalje.
Menite, da sem preveč zašel od bistva? Morda, toda z razlogom, saj vam želim primerjalno povedati, da Abbath po ločitvi od Immortal zveni spet po starem. Kot pri The 3rd Attempt je to dobro in slabo. Dobro zato, ker dobi poslušalec preverjeno formulo, s katero se je že enkrat strinjal in jo bo zategadelj tokrat lažje obdelal in sprejel. Po drugi strani pa pomeni stara formula hkrati že slišano, česar se pa človek ne more ravno preveč veseliti. K sreči se je Abbath s svojim istoimenskim albumom obrnil nekoliko dlje nazaj v preteklost kot samo do že omenjenega ploščka, tako da imam na trenutke občutek, da poslušam neko kombinacijo med Sons of Northern Darkness, Damned in Black in Battles in the North (sploh Ashes of the Damned med tistim najhitrejšim delom zveni podobno umazano).
V svojem slogu je Abbath ponovno veliko stavil na zapomljive riffe, ki so znotraj posameznega komada nanizani drug za drugim. Pri uvodnem komadu To War! mu je to dodobra uspelo, zapomljivost pa ni edina vrlina, s katero želim tega pohvaliti. Immortal, joj, se opravičujem, Abbath, ponovno zveni zloben in udaren, epske melodije in srednje hiter tempo sta zamenjala stara agresija in brutalnost, ki so jo Sinovi severne teme ponujali le na prvi polovici albuma. Seveda pa Abbath ni obtičal nekje v času, zaradi česar že s prvim komadom ponudi krajšo solažo, ki je recimo pri Immortal nismo bili vajeni. Takšnih in drugačnih detajlov se skozi celoten album kar nabere (recimo igriva bas kitara ali trompete), medtem ko je plošček osredotočen na tiste bolj neposredne strukture, pri čemer nam epske pozdrave pošilja z Winter Bane in Root of the Mountain.
Glede na to, da so Immortal razpadli lani, plošček pa bo luč sveta uradno ugledal čez dva dni, menim, da je Abbathu kar uspelo. Tale njegova izdaja bi lahko z marsikaterega vidika izpadla dosti slabše, dosti bolj prisiljeno ali nenaravno, kar pa k sreči ni. Torej, ne pričakujte nobene mojstrovine, temveč izključno blackmetalsko zabavo v Abbathovem slogu.

 

SORODNE VSEBINE:
5. 5. 2022Abbath - Dread Reaver / Recenzije
KONCERTI & FESTIVALI
25. 4. 2024
Godspeed You! Black Emperor
Kino Šiška, Ljubljana
25. 4. 2024
Srd, Ater Era, Britof, Prater
Klub Močvara, Zagreb, Hrvaška
26. 4. 2024
The Swampnosis: A Gram Trip, Hrmülja, Lord Drunkalot
Klub Močvara, Zagreb, Hrvaška
26. 4. 2024
LOYAL TO NONE vol. two
MC Gornja Radgona, Gornja Radgona
26. 4. 2024
Srd, Ater Era, Britof
MC Pekarna, Maribor
26. 4. 2024
Buss, Dunraven
Mladinski center Postojna, Postojna