Axxis sodijo med tiste bande, na katere se fani melodičnega metala/hard rocka vedno lahko zanesejo, ne glede na to, da kvalitetna krivulja med albumi malo niha gor in dol. Sedaj je ponovno obrnjena navzgor, s Paradise In Flames je Nemcem uspelo narediti presenetljivo sveže delujoči in na obdobja skoraj power metalski album.
Njihova glasba še vedno temelji na izjemno spevnih melodijah, ki v momentu pristanejo v ušesih, a tu delujejo manj »pocukrano« kot smo pri njih že bili vajeni. V posameznih skladbah kot je primer pri Lady Moon, melodije kitaristov in njihovega specifičnega vokala sicer že mejijo na kič, a vseeno izpadejo zelo posrečeno. Vokalni del so popestrili z vključevanjem ženskega, bolj gothic rockersko obarvanega vokala in rezultat tega so tudi uspeli moško-ženski vokalni dueli. Album je zelo raznolik, dinamičen, na momente pompozen (kjer sicer manj opazne klaviature dobijo bolj orkestralni prizvok – Tales Of Glory Island) in ponuja vse od balad, preko njihovih nezamenljivih skladb srednjega tempa, do udarnejšega, hitrejšega materiala (Ice Wind), kjer gre v bistvu za tipične power metalske himne. Da pa ima celoten izdelek še bolj prizvok tega žanra, gre pripisati produkciji. Well done.

Matjaž