Trend deathcore skupin še ni usahnil. Prav preseneča me, da se vsak mesec najde kakšna skupina, ki poudarja death metal ter hardcore prvine. Vendar je zadnje čase vedno več deathcore skupin, ki so se začele spogledovati z modernim tehničnim death metalom. Pri Carnifex sem dobil občutek, da so prišli na sceno malce prepozno. Konvencije so bile že zapisane z bandi a la Despised Icon in All Shall Perish, še prej pa Dying Fetus in pri Carnifex je bil problem, da so le igrali po preverjenem receptu, inovativnosti pa ni bilo.
S Hell Chose Me poskušajo že tretjič. Po eni strani so zvesti prejšnjima albumoma, a slišati je napredek. Mogoče ta napredek njihovim zagrizenim oboževalcem ne bo všeč, ker celoten izdelek ni tako poln breakdownov kot prej. A prav v tem se kaže dobra stvar tega albuma; poln je hitrih death metal riffov, ki so občasno okrepljeni s kakšnimi bolj melodični riffi. Breakdowni so še vedno prisotni, a stečejo hitreje in niso razvlečeni v nedogled. K temu veliko pripomorejo bolj dinamični bobni, ki imajo veliko blastov in hitrih pedal. Pri vokalu nič novega; kombinacija kruljenja in kričanja je pri takih skupinah postala nujno zlo. Resda je album »šus v glavo«, le da so si skladbe včasih preveč podobne. Izstopata samo začetni Hell Chose Me in Heartless, ki ima prijeten akustični uvod.
Carnifex bodo verjetno potrebovali še kar nekaj časa, da se bodo povzpeli na sam vrh deathcore scene, kjer bodo konkurirali All Shall Perish in precenjenim Suicide Silence. Vseeno pa dajte albumu priložnost, ker vas zna presenetiti s kakšnim udarnim komadom.

Primož