Kanadski deathcore brutalneži so udarili z verjetno najbolje producirano ploščo v svoji karieri, ki prejšnje izdaje definitivno zmelje v prafaktorje. Day Of Mourning bi v bistvu moral biti zanje dan slavja, saj so res presegli vse do sedaj posneto.
No, ampak to še ne pomeni, da se pred nami nahaja mojstrovina. Res, da je zadeva dinamična in brutalna, kar se imajo zahvaliti predvsem vokalistoma Alexu in Stevu ter seveda verjetno najhitrejšemu bobnarju na svetu, Alexu Peletieru, a trpijo predvsem za tipičnim deathcore problemom – »sindromom breakdown«. Plošča ima monstruozno dober zvok in vsi inštrumenti res pridejo do izraza. Je polna zanimivih in nalezljivih riffov in ritmov, a kaj, ko se »glih zalaufa«, jo prekine breakdown. Občasno to popestri dinamiko, sčasoma pa postane samo sebi namen in v bistvu ubija komade. Prvi štirje so klasičen primer tega, kako lahko dobri komadi gredo v kurac zaradi »džin džin« delov. Izjema je na srečo zadnji komad, ki je res morbiden in depresiven (no, vsaj petja ni pri Despised Icon) in znotraj vseh komadov se najde veliko dobrih trenutkov, a kaj, ko imaš vedno občutek, da bi lahko pol komadov vrgli stran in iz uporabnih riffov naredili vsaj dober EP s petimi komadi, ne pa album vsaj šestih »fillerjev«.
Za tiste, ki vas to ne moti, bo tale plošča paša za ušesa, za ostale, ki imate bolj eklektičen okus, pa bo v poplavi vseh možnih bandov tole še ena, ki bo za vas »včerajšnja zadeva«.

Ivan