Solo glasbeni projekti posameznikov resda niso nič novega in najverjetneje je tudi smotrno domnevati, da se bo ta trend v bodoče le še stopnjeval. S slednjo mislijo želim poudariti to, da se posebnost takih projektov kaže predvsem (ponavadi) v homogenejši celoti in v čustveno močnejšem doživljanju, saj vse prihaja le izpod uma posameznega osebka; s tem pa tudi le en sam slog, ideja in sporočilo, četudi je negativna plat slabša tehnična izvedba oziroma iskanje bolj monotonih rešitev.
Ime Dommedagssalme je verjetno bolj poznano zaradi skupine Isengard in istoimenske skladbe z albuma Vinterskugge, izdanega leta 1994.
John Marshall je projekt Dommedagssalme (vsaj uradno) pričel v letu 2004, ko je bil izdan prvi demo. Dommedagssalme ima dva pomena: prvi je "Domesday Psalm," drugi pa je namenjen listini "Domesday Book," ki je bila ustvarjena za lažji nadzor nad osvojenimi ozemlji po ukazu Viljema Osvajalca in dokončno spisana leta 1086 – tistega Viljema, ki je z bitko pri Hastingsu leta 1066 na britanskem otoku končal vladavino novopečenega kralja Harolda, povzročil zaton anglosaške kulture in na otok pripeljal kulturo Normanov.
Leta 2012 je bil pri založbi Legion Blotan Records izdan nov demo album Division, ki z minutažo sega kar v okvir povprečnega LP-ja (44:10 min).
Kljub temu da album sestavljata le dva naslova, pa razdelba ni uokvirjena le na dveh polih. Že prva skladba Belief, ki v svoje pravo bistvo komada zapade šele po nekako večstopenjskem uvodu, sestavljenem z akustično melodijo, ponazarja notranje preskakujoče stopnjevanje. Srditost in naraščajočo napetost med popotovanjem po komadu prekinjajo kratkotrajni napevi z melodijo s pričetka pesmi. Tistim s petičnim okusom se lahko zazdi, da se iz razvijanja komada zrcali deloma dolgočasna monotonost, za ljubitelje atmosferičnega blacka pa je v mnogoterih pogledih to lahko prava pravcata poslastica – kljub svoji dolžini (20:44) poslušalca ne popelje v dolgočasenje, ampak le gradi na svoji strukturi, saj se proti koncu spet zazira z mirnejšo hitrostjo (s tisto z začetka) in si mikrofon z norenjem srda podaja malodane kot štafetno palico. Končni rezultat je podoben dolgemu potovanju, ko vrhunec ni sestop z vrhu gore, ampak v cilju, v varnem zavetju domačega prostora in brez rešitev vsaj za vsa postavljena vprašanja.
Album je možno označiti tudi za bipolarnega. Pesem Belief proti koncu pusti dvom, kaj naj bi sledilo upanju (po ideji Johna verjetno kar verovanje/zaupanje (le) v samega sebe). Odgovor je sila preprost; bremenu, torej prvi pesmi in z njo ideji, posledično sledi breme, ki ga nosi samozadostnost, kar je tudi naslov druge pesmi (Burden). Tu se album iz atmosferičnih black metal okvirov (s priokusom dbm vokala) nagne v počasno in morbidnejše razpoloženje, ki je dodobra zaokroženo s tesnobnim vokalom in tega ne izpusti vse do samega konca.
Division je torej demo album, ki sledi soodvisnosti med upanjem in tesnobo ali med uspehom in neuspehom. S tehničnega vidika Johnova stvaritev ni nič posebnega, saj se v dveh naslovih zateka (z redkimi prekinitvami) v varstvo monotonosti, a ravno ta element je tista češplja na vrhu glasbene sladice. Ta monotonost, vseskozi stopnjevana atmosferičnost, ki ji z morbidnostjo kričanja sledi do vrhuncev in z njimi ustvarja unikatno in čutno izkušnjo. Za pristnejši občutek pa Johna ob koncu albuma počasi že kar deloma zapušča moč glasu in k že opisanemu doda košček predstave živega nastopa, torej šibkost človeškega telesa.