Po odličnem lanskoletnem istoimenskem prvencu ameriških heavy metalcev Jacobs Dream, sem z velikim zanimanjem pričakoval njihov novi izdelek in upal, da bodo nadaljevali po poti, ki so jo začrtali s prvencem. Ko sem že pred izidom plošče slišal uvodni komad s plošče, Sanctuary, sem hitro uvidel, da niso skrenili s poti, če bo le cela plošča v podobnem stilu. To je udaren komad, ki pa gre predvsem zaradi refrena zelo hitro v uho, hitreje kot starejši komadi. Takrat še nisem bil prepričan ali je to zaradi tega, ker sem bil že navajen na njihovo glasbo, ali mogoče zaradi česa drugega.
No, po poslušanju celotne plošče pa nekako bolj velja slednje. Seveda band ostaja pri tipičnem ameriški heavy metalu osemdesetih, v katerega dodajajo progresivne vplive (zgodnji Fates Warning, Queensryche), vendar je teh vplivov na tej plošči nekaj manj; pesmi so se bolj približale klasičnemu heavy metalu, so malce bolj enostavne in to je glavni razlog, da se prej navadiš nanje. Po že prej omenjeni Sanctuary sledi naslovni komad, ki je tudi najtrši in najudarnejši na plošči. Traces Of Grace ima baladni začetek, nato pa se razvije v zelo spevno pesem srednjega tempa. Naslednji komad Wisdom je eden vrhuncev albuma, v njem pa je nekaj tako mirnih kot tudi udarnejših delov z zelo dobrimi solažami, ki jih je moč slišati tudi pri ostalih komadih. Tu, kot tudi pri The Warning in odlični baladi Sarah Williams, lahko še posebej občudujemo zelo dober Davidov vokal, ki si je s tem le še potrdil mesto med boljšimi vokalisti. Plošča se konča s tremi udarnejšimi pesmimi, med katerimi je tudi instrumentalna De Machina Est Deo.
Čeprav ima band glede na prvenec zelo spremenjeno postavo jih to ni oviralo, da nam ne bi zopet postregli z zelo dobrim albumom, katerega zelo priporočam vsem, ki že poznate ta band in vsem, ki prisegate na kvaliteten ameriški heavy metal.

Matjaž