Krvnik so bili black metal zasedba iz Kopra, ki je nastala na ruševinah druge black metal zasedbe, in sicer Vinternatt. Če so navedbe v Metal arhivih točne, lahko zgodovino obeh bandov združeno opišemo nekak tako: Vinternatt so obstajali od leta 2004 do 2009, nakar je en član trojice Vinternatt izgubil voljo do delanja glasbe, zaradi česar sta druga dva nadaljevala pod spremenjenim imenom. Dvojici sta se pridružila še dva člana in tako je nastal kvartet Krvnik, ki je bil aktiven le še dve leti zatem. V tem času je zasedbi uspelo izdati prvenec Initiation into the Great Art of Suffering in se na split izdaji pridružiti še trem slovenskim black metal bandom, ki so skupaj pod okriljem Mater Tenebrarum Records izdali plošček Covenant of the Undivine.

Presek obeh omenjenih izdaj, se pravi prvenca in split albuma, pa predstavlja live album Serpents Amongst Mostovna MMX, ki je bil izdan novembra lani preko Bandcampa. Že naslov sam izda, da gre za bandov nastop v goriški Mostovni, ki se je odvil leta 2010 (navedbe na Bandcampu pa povedo, da je to bilo 19. marca), se pravi istega leta, v katerem sta luč sveta ugledala tudi prvenec in split. Recenzirani live album bo torej najbolj nagovoril tiste ljubitelje (slovenskega) black metala, ki ta dva izdelka poznajo. Hkrati pa seveda tudi tiste, ki so se predstavljenega koncerta udeležili v živo.

Na podlagi posnetka je možno razumeti, da je bilo dogajanje blackmetalsko veselo, saj pri Serpents Amongst Mostovna MMX ne gre za sterilni posnetek nastopa, temveč posnetek, ki je v svoj mikrofon ujel tudi dogajanje v dvorani. Od začetnega pozdrava, s katerim pevec hkrati napove prvi komad, preko različnih na pol slišnih pogovorov, žvižgov, skandiranja in ploskanja do napovedi zadnjega komada nas Krvnik skupaj z občinstvom popeljejo na dobrih 36 minut dolgo potovanje nazaj v čas, ko je (black) metal v Sloveniji cvetel in smo tega imeli že skorajda toliko, da bi ga lahko izvažali.

Plošček me najbolj navduši proti koncu, ko band odigra komada Prophecies so Horrid (s splita Covenant of the Undivine) in Finis Gloriae Mundi, ki sicer v daljši izvedbi zaključi tudi album Initiation into the Great Art of Suffering. Sploh slednji je z epskim načinom in nalezljivim refrenom hitro osvojen, medtem ko tudi ostali komadi zvenijo dosti manj umazano ali popačeno, kot bi si človek mislil. Posnetek je resnično kakovosten, sliši se celo bas kitaro, ki je po navadi na takšnih dogodkih bolj ali manj »odsotna«.

Če torej nimate boljšega dela, si privoščite kratek izlet v preteklost in preverite, kako je včasih zvenel slovenski black metal z Obale.