No hope for us, the faith is lost…
The faith is lost…
We shall perish to dust…
No hope for us, our lives are lost…
There is no heaven for us…

Časi negotovosti, v katerih lahko kot človek občutiš, kako zelo nepredvidljiv je svet, v katerem živiš, in nikoli zagotovo ne moreš reči, kaj bo s sabo prinesel naslednji dan. In tako se lahko vprašamo, ali so nas vsi bogovi dejansko zapustili in nam obrnili hrbet. Tako tudi zdaj že stari mački slovenske heavy metal scene Metalsteel z najnovejšo stvaritvijo iščejo odgovor na zgoraj zastavljeno vprašanje in s ploščo Forsaken by the Gods načenjajo tematiko, ki je v teh negotovih časih še kako na mestu.

Za Metalsteel lahko zdaj brez zadržkov rečemo, da so že stari mački na slovenski in tudi tuji metalski sceni, kar dokazujejo s številnimi izdajami in nasploh z njihovimi nastopi v živo, na katerih člani z odnosom in odgovornostjo kot izvajalci dokazujejo, da so s srcem in glavo pri stvari, ter tako enostavno vedno presežejo pričakovanja in ustvarijo posebno vzdušje tako med starimi kot tudi med novimi obiskovalci njihovih koncertov.

Metalsteel se v leto 2021 vračajo s svojim že sedmim studijskim dolgometražcem, ki je že nekaj časa čakal na uradni izid in ga bo končno doživel, saj bo Forsaken by the Gods vsem ljubiteljem jutri na voljo. Že pred tem so nam fantje in dekle ponujali drobtinice s singli in videospoti ter pričakovanja glede celotnega albuma le še povečali.



In kaj drugega je za pričakovati od najnovejše izdaje iz hiše Metalsteel kot heavy metal v pravem pomenu besede? Forsaken by the Gods je točno to – Heavy Metal z veliko začetnico, kar  nakazuje že istoimenski uvodni komad, ki z značilnimi mid-tempo riffi in melodijami vzbudi pozornost ter pritegne uho poslušalca. Ta zaščitni znak prepletanja melodičnosti in trših zvokov ohranjajo Metalsteel skozi celotno ploščo. Seveda se band tudi sprehodi do različnih žanrov in tako doseže progresivnost same plošče, vendar kot osnovno gonilo prevladuje že prej omenjena struktura, kar pa nikakor ni slaba stran plošče, saj s tem Metalsteel dosegajo nekakšno konceptualnost albuma, ki pa je tokrat v mojih očeh še dodatno predstavljena z vidika sporočilnosti skozi besedila, ki ne pripovedujejo zgodbe v celoti, ampak vsak komad zase ustvari nekaj, kar le v takšni obliki albuma predstavlja zaključeno celoto.

Kot pove že sam naslov albuma, gre pri tokratni izdaji banda za prikaz temačnejše plati sveta, družbe in današnjega časa, in tako so tudi komadi temačnejši. Sicer ne dobesedno »negativno obarvani«, ampak skozi glasbo prikazujejo in pričarajo realno sliko časa, v katerem živimo. Tako skladbi Death=Life in For the Future predstavljata točno to.


Enega izmed vrhuncev ploščka zame predstavlja žalostna »balada« Fallen Brother, posvetilo prijatelju, ki je žal prezgodaj zapustil naš svet. Boljšega posvetila si človek ne more predstavljati, saj ob poslušanju skladbe človek dejansko občuti njeno težo in žalost, s katero je bil komad napisan, vsaka zapisana beseda pa je tukaj odveč. Žiga Mrak ... naj ti bo lepo tam daleč za mavrico. Podobno sporočilo nosi tudi komad Drop by Drop, ki je posvečen preminulemu finskemu kitarskemu virtuozu Alexiju Laihu.

Album se tokrat mogoče malce netipično zaključi z instrumentalnim akustičnim komadom, ki ni tisti značilen vrhunec, ampak z epskostjo in čustvenim nabojem kljub vsemu doseže prav to. Vrhunec in hkrati zaključek ploščka. Farewell je kot zadnja skladba tudi slovo.

Forsaken by the Gods je stvaritev, ki sovpada s časom izida ter bo postala in ostala brezčasna. Bandu je ponovno uspelo prekositi samega sebe in stopiti še eno stopničko višje. Temačno ... čustveno ... enostavno dobro – Metalsteel.

Yet once we're gone…
And stop masking our tears…
You'll still be shining…
For 10 billion years…