Ukrajinci Nokturnal Mortum so potrebovali kar pet let, da so se ponovno oglasili iz studia. Njihov album Verity je izšel leta 2017, v istem letu pa smo bili deležni še izdaje Orathania / Kolyada, polvečerca, ki je izšel izključno na vinilu, zaradi česar je nova izdaja dokaj dobrodošla. Toda po drugi strani pa zasedba v zadnjem desetletju tudi ni več preveč znana po pogostih studijskih izdajah, tako da daljši premor med albumoma sploh ne preseneča. No, marsikoga bo pa tudi razočaralo dejstvo, da To Lunar Poetry sploh ni »nek nov album«. Kdor pozna zasedbo, pozna njen demo posnetek Lunar Poetry iz leta 1996, ki je služil kot podlaga za trenutno recenzirano izdajo.

A če bi šlo pri To Lunar Poetry samo za še eno remasterizirano ponovno izdajo, tej ne bi posvečal nobene pozornosti. Sicer že drži, da je večina pesmi na To Lunar Poetry vzeta z demo posnetka, toda ne pa vse. Pogled na seznam pesmi izda, da manjkata The Grief of Oriana in Sorrows of the Moon, priredba od Celtic Frost. Poleg tega je zasedba zamenjala prvotni intro Tears of Paganism in ga nadomestila s pesmijo Freezing Dreams, ki pa se naslanja na intro albuma Nechrist, le da se tukaj ne razvije neposredno v prvi komad, temveč ostane Freezing Dreams do konca samostojna instrumentalna in atmosferična stvaritev. Omenjeni intro pa ni edini izlet, ki si ga zasedba privošči na album Nechrist, kajti pesem Perun's Celestial Silver, ki se pojavi kot bonus komad na tem albumu, predstavlja tudi osnovo temu, kar slišimo na To Lunar Poetry.
Ker pa oba izdelka, se pravi demo in aktualni album, vsebujeta enako število pesmi, je band moral manjkajoči dve nadomestiti drugače. Po eni strani je to naredil tako, da je enostavno dodal pesem Return of the Vampire Lord, se pravi skorajda enajstminutni ep, ki je predhodno izšel že tudi davnega leta 1997 na istoimenskem samostojnem EP-ju Return of the Vampire Lord. Še eno pesem pa so Nokturnal Mortum pridobili z razdružitvijo pesmi Autodafe / Barbarian Dreams. Ker je pesem Barbarian Dreams že v osnovi bila mišljena kot outro, ji je bila ta vloga končno podeljena na To Lunar Poetry.

Do zdaj sem precej zapisal o razlikah obeh ploščkov, ki naj bi prepričali poznavalce zasedbe o morebitni smotrnosti nakupa oziroma k poslušanju tega sploh, medtem ko se same glasbe sploh še nisem dotaknil. Tako kot pri originalu gre tudi pri To Lunar Poetry za kakovosten izdelek melodičnega oziroma simfoničnega black metala, ki ponuja številne nalezljive riffe in prelepe melodije, ki so najmočneje grajene na klaviaturah in flavtah, na pomoč pa mestoma priskoči celo apalaško folklorno glasbilo oprekelj ali dulcimer, godalni instrument iz družine citer, ki doda glasbi posebno vzdušje. Za razliko od originala so posamezni instrumenti na aktualnem ploščku dosti bolj izrazito slišni, kar je v mojih ušesih največja dodana vrednost te izdaje. Pri zgodnjih izdajah iz hiše Nokturnal Mortum me je namreč že od nekdaj motilo, da so kitare in bobni slabše slišni, kar pa za To Lunar Poetry nikakor ne morem reči. Še ena dodana vrednost pa so dodane kitarske solaže, ki dodatno prispevajo k melodičnosti albuma in tega naredijo dodatno posebnega.

Torej ... kar nekaj je bilo »dodanega« ali spremenjenega, zaradi česar se album od svoje izdaje kar množično vrti v mojem predvajalniku. Mislim, da tudi ostali ne bi smeli biti razočarani. Tako tisti, ki band poznate, kot tisti, ki ga ne, pa ste samo ljubitelj melodičnega in/ali simfoničnega black metala.