Heavy metal nikoli ne umre. V tej luči vam danes predstavljamo kolektiv Tanith, še zelo mlad band iz New Yorka. Tanith bodo 21. aprila preko založbe Metal Blade Records izdali svojo novo ploščo Voyage. Že to, da ni bila niti ena skladba posneta digitalno, vam lahko nakaže, da gre tu za pravi heavy metal in rock stare šole. Še več, na nobeni točki v postopku izdelave albuma ni bila uporabljena kakršna koli oblika digitalizacije pesmi. Vse je popolnoma pristno.

Tanith je heavy metal skupina, ki izhaja iz Brooklyna v New Yorku. Ustanovljena je bila leta 2017, njena glasba pa se naslanja na klasični heavy metal, rock in blues. Člani banda so Cindy Maynard (vokal), Russ Tippins (kitara), Tom Geddes (bas kitara) in Keith Robinson (bobni). Istega leta so izdali svoj prvi single z naslovom Citadel, ki je bil dobro sprejet med kritiki in oboževalci. Skupina se je nato odpravila na turnejo po ZDA in Evropi, s čimer si je pridobila večjo prepoznavnost. Vse to je pripeljalo do tega, da je leta 2019 izdala svoj prvenec In Another Time.

Zdaj se vrača na sceno z novim dolgometražcem Voyage, ki šteje devet med seboj nepovezanih komadov, skoraj tri četrt ure težkega metala stare šole. Kitarist Tippins je napovedal, da gre predvsem za album, ki se z uporabo sinergije dveh kitar ter dveh vokalov, ženski (Maynard) in moški (Tippins), navezuje na 70. leta prejšnjega stoletja. Žal so vokali ena izmed šibkih točk komadov, zelo so enostavni, večkrat je občutiti pomanjkanje energije. Sinergičnega učinka med moškim in ženskim vokalom enostavno ni. Po drugi strani gre tu za preprosto zvrst metala, Tanith pa ciljajo predvsem na zametke te glasbene zvrsti. Preprostost je bila včasih dominantna, marsikomu, ki rad posluša predvsem starejše oblike metala, to nikakor ne bo moteč element. Pesmi so kot zgodbe, ki potujejo skozi različne občutke, od neizprosnih riffov, ki dominirajo predvsem v komadu Adrasteia, do liričnih in melodičnih prelomov, kot na primer v Architects of Time. Včasih metal zamenja surov in pristen rockerski občutek, katerega najboljši pokazatelj je hardrockersko naklonjena pesem Falling Wizard. Omembe vredna je še predvsem Snow Tiger, prva pesem albuma, ki dokaj dobro zajame stil Tanith nasploh, tudi v kontekstu pripovedovanja zgodb. Gre za energičen komad z akustičnimi dodatki, igrivimi kitarsimi riffi in dinamičnimi prehodi. Besedilo se osredotoča na odpornost, ko nikoli ne odnehaš, ko se znajdeš v težavah. Snow Tiger je prispodoba za notranjo moč, ki jo človek dobi, ko se brezobzirno sooča s težavami. Poleg kitar igra pri Tanith tudi bas pomembno vlogo. Zelo dobro si namreč izbori svoj prostor, kar ni vedno samoumevno pri drugih zvrsteh. Skupaj z bobni tvori osredotočeno in čvrsto ritmično sekcijo, vendar večkrat preseneti tudi s kakim zanimivim prehodom, sočasno se naslanja na linijo kitar.  

Skratka, prava heavy metal in rock poslastica stare šole. Tistim, ki iščejo novosti, dinamične in spreminjajoče komade, čudne vokale ali instrumente, lahko rečem le stran od tega albuma. Komu je namenjen album, je najbolje opredelil kitarist Tippis: »Le na dve drugi rock skupini širom celotnega sveta lahko pomislim, ki snemata na analogni snemalnik. Če je digitalna glasba vse, kar ste do sedaj poznali, potem enostavno morate poslušati Voyage na vinilki, da občutite in doživite razliko. Tu ne mislim na zgoščevanje na vinilke s pomočjo orodja Pro Tools. Od ustvarjanja komadov do zgoščevanja se nismo niti na eni točki poslužili digitalizacije. Odprlo vam bo oči.«