Ljubljanski (ali vesoljski?) trio Teleport se pred prvimi koncertnimi datumi predstavlja s sveže izdanim demom Galactic Usurper. Gre za precej samosvoj izdelek, ki se drži klasičnega thrash metal zvoka, tega pa predvsem z uporabo kitarskih aranžmajev ter ritmično polnega in razgibanega bobnanja razširjajo v smer Voivod. Vizualno izdelek zbode v oči s kričečo krvavo rdečo naslovnico, katere tematika v kontrastni črni izrisuje nekakšno grobo odrezano, za življenje neprijetno morbidno mesto sredi strupene puščave neznanega planeta, nad gorovji v ozadju pa na eni strani pozornost nase vleče strah zbujajoča veličina in bližina planetov ter na drugi strani skozi smogast zrak komajda prebijajoče se sonce, kar še dodatno pričara neko bolno doživetje. Tudi domiselni tridimenzionalni, v kovinski barvi izrisani logo vleče vzporednice z omenjenim kanadskim bandom, ki se mu z uporabo tistih dobesedno živčnih, težkih, odprtoakordnih kitarskih riffov še bolj približajo. Vokal po barvi glasu in svoji odrezavosti spominja na Sadus, le z manj variacij in višine, izredno lepo pa vpada v zvočno sliko rezke, suhe kitare ter masivnega snare bobna.
Skozi vse štiri pesmi na albumu je čutiti močno rdečo nit, tok pesmi je tekoč, strukture pa so si nekoliko preveč podobne, tako da gre edino slabost izdelka pripisati temu, da tudi po več poslušanjih pesmi ne boste z lahkoto ločili med seboj. Hkrati pa ravno na ta način zvočni zapis deluje konsistentno vsem ritmičnim variacijam navkljub. Poseben pečat pesmim dajejo uvodni in zaključni aranžmaji, ki prekinejo zvočno suhost in enoličnost (zvok solo kitare na primer se skoraj zlije s podlago) in albumu dodajo tako unikatnost kot tudi dobrodošel kontrast – teh nekaj sekund kar kliče po predvajanju znova in znova. Album vsebuje nekaj zares impresivnih trenutkov spogledovanja ritem in bas kitare, ki v višjih legah celo stopi v ospredje. Nato so tu še poigravanja s činelami in spet tista morbidna kombinacija napol kompatibilnih tonov, ki so tako mojstrsko nanizani, da se poslušalcu zgodba kar sama izrisuje. Nezanemarljiva je tudi sama podoba skupine, ki se s fotografijo predstavi na notranji strani naslovnice. Tako kot sam izdelek tudi drža in oprava članov deluje kot celota, pomenljivi izrazi na obrazu pa podajajo tisto predanost ustvarjanju, ki obljublja zaverovan in prepričljiv nastop. In to je šele demo, rojstvo skupine.
Skratka, gre za odlično celovito prezentacijo potenciala, za katerega bo čas pokazal, če mu sledi cela zgodba. Demo dobite pri članih skupine po simbolični ceni 3 EUR.