Mojstri švedskega brutalnega death metala se po 12 letih tišine vračajo z devetim albumom. Skupina, ustanovljena leta 1989, je bila med tistimi, ki so postavile temelje za zvočnost kasnejših brutalnih bandov. Zasedba se je uradno razšla leta 2013, leta 2017 je ponovno nastopila na festivalu Summer Breeze, leto kasneje pa so se člani odločili za povratek na odre za trideseto obletnico nastanka.

All Heads Are Gonna Roll je naslov, ki se ga band drži že od prvih not. Prvi komad daje naslov albumu, prvi občutek, ko se začne predvajanje, je prav tak, da se bo glava kar sama odkotalila – nobenega uvoda, ničesar. Poslušalec se sam znajde v tornadu blast beatov, ki se stopnjuje in narašča do blaznosti. Vomitory so od nekdaj znani po izredno hitrem in deročem deathu, polnem stalnih blast beatov, v izrazito starošolskem ključu. All Heads Are Gonna Roll pa kaže na to, da je skupina malo razširila izrazna sredstva z elementi thrasha in kakšnim bolj ritmičnim riffom, ki bi lahko skoraj spominjal na zgodnjo Sepulturo. Podobno je v singlu Raped, Strangled, Sodomized, Dead jasen vpliv ekstremnejših podzvrsti punka, kot sta crust in dbeat. Vse to seveda v slogu Vomitory. Švedi so za številne mlade metalce, ki se spuščajo v ekstremno glasbo, med prvimi vtisi žanra, zaradi česar predstavlja poslušanje njihove glasbe nekakšen povratek v mladostna leta.

Glede vsebin lahko gladko trdimo, da tu ni kakšnih globljih intelektualnih tem in konceptov, kar je mogoče razbrati že iz naslova in same naslovnice, temevč gre za čisto klanje in agresijo. Glasbo Vomitory lahko primerjamo z dobro grozljivko, ki je istočasno zabavna in jo lahko gledamo s kavča s pivom v roki, brez nevarnosti, da bi se začela zapletati v preveč psihološke koncepte. Litri krvi, brutalnost in blast beati. Kaj si lahko človek želi več od življenja? Ough!