Če bi norveški black metal dvojec Whoredom Rife združil vse svoje izdaje zadnjega leta na enem ploščku, bi skupna minutaža dosegla komaj malo več kot 40 minut. A namesto enega ploščka smo bili od lanskega leta do konca letošnjega avgusta deležni kar treh izdaj, pa še te niso prinesle dosti novega avtorskega gradiva. Z Vinternatt smo dobili dva nova in dva reciklirana komada, Pakt s Taake pa je prinesel dva sveža komada stare norveške šole black metala.

Polovica tega se udejanji tudi na najnovejšem EP-ju Ride the Final Tide. Naslovni komad postreže s starošolskim in pravovernim norveškim black metalom, ki žanrsko ne prinese nič novega, ponudi pa nalezljiv in zabaven kitarski riff, ki vabi k zaporednemu poslušanju četrtvečerca. Počasneje, a ne ravno bolj umirjeno, pa poteka gibanje s komadom Maanens Natt, ki ga morda kateri od vas že pozna od stanovskih kolegov Manes. Gre torej za priredbo, komad pa je bil v originalu izdan na bandovem prvencu Under ein blodraud maane ob koncu prejšnjega tisočletja. Zasedba, ki danes posveča svoj čas fuziji med elektroniko in jazzom, je že od nekdaj bila nekoliko samosvoja, podobno pa izpade tudi priredba na recenziranem EP-ju, ne da bi se pri tem izneverila starošolskemu konceptu.

Če ste zbiratelj in velik ljubitelj Whoredom Rife ali norveškega black metala nasploh, se vam bo nakup tega ploščka splačal, ostalim pa priporočam, da še malo počakajo, morda pa bo dvojec voljan v bližnji prihodnosti izdati celovečerec.