Darkest Hour / Protest The Hero / Born Of Osiris / Purified In Blood

Ko smo zakorakali v leto 2011, smo se hitro začeli zavedati, da nas čaka še eno pestro koncertno leto, četudi se sploh ni potrebno odpraviti iz Slovenije. No, Dunaj pa tudi nikoli ne miruje. Resda januarja ni imel kaj za ponuditi, a februarja je bilo na voljo kaj bolj privlačnega. Gostitelj tokratnega koncerta je bila vseznana Arena, ki je odlično osnovana, s tem da je na voljo veliko prostora za moshanje ter tribuno in balkonom za bolj umirjene ljudi. Žal balkon tokrat ni bil odprt, ker ni bilo prodanih toliko kart, a vseeno se je nabralo kar nekaj obiskovalcev.
Če se obrnemo na prvega nastopajočega, Purified In Blood, ni potrebno kaj veliko poudariti. Skupina, ki se ima za neki hardcore band, rahlo ne ve, kaj bi radi dokazali, s tem da člani delujejo usmerjeni vsak v svojo zvrst. Kitarist v stoner rock, drugi v klasični rock, basist v newyorški hardcore, pevec v vse, kar ima nalepko old-school ter bobnar v black metal. Pravzaprav nič slabega, da so okusi različni, a sama glasba je bila brez karakterja, nedodelana in monotona.
Več sreče je bilo pri ameriški zasedbi Born Of Osiris, ki nosijo oznako tehnični deathcore. Ah, modni nazivi so res občudovanja vredni. Born Of Osiris so na srečo le izboljšali slab okus prvega banda. Malce nenavadno je bilo, da ima skupina še klaviaturista, ki je na čase zvenel kičasto v stilu Children Of Bodom, ampak z mnogimi ritmi in udarnostjo se je te klaviature dalo odmislit. Sicer si klaviaturist zasluži plus točko s tem, da ni stal ko kip, ampak je sodeloval z dodatnimi vokali in skakal po odru. Skupina je bila neverjetno uigrana, kitarista sta arpeggie igrala kar skupaj, a se je na koncu pojavljal občutek playbacka, kar je zaradi same točnosti delovalo preveč mehanično. Publika je Born Of Osiris sprejela odprtih rok, tako da se je razno nesmiselno mahanje z rokami po zraku pogosto odvijalo. Na drugi strani pa je bilo prisotnih mnogo ljudi, ki je le kazalo svoja svetleča oblačila. Born Of Osiris so predstavili nekaj novega materiala, ki obljublja še več soliranja z enako mero kompleknosti kot na prvih dveh albumih.
Ko so se Born Of Osiris poslovili, se je občinstvo hitro ohladilo. Interes za Protest The Hero in Darkest Hour ni bil tako velik. Od Protest The Hero se je pričakovalo veliko, a dobilo premalo. Že med pripravami, ko so na oder postavili majhen kavč, je bilo v ozračju nekaj dvoma. Slika se je zjasnila, ko se je na kavč usedel pevec skupine in napovedal, da bo cel koncert odpel sede, ker ima ogromnega mačka od prejšnjega koncerta v Budimpešti. In res, ko smo mnogi mislili, da gre za šalo, je pevec pel kar na kavču. Presenetljivo mu vokal ni niti tako grozno pešal. V večje veseljo nam je bil še koš za smeti, postavljen v njegovi bližini, v primeru, da bo moral bruhati. Po nekaj odigranih skladbah se je publika zadrla: »C'est la vie,« kar je bil naslov nove skladbe. »Torej hočete slišati nov komad? No, za tega bom pa stal, ampak potem grem pa nazaj sedet,« je trdil pevec. Protest The Hero igrajo neverjetno. Soliranja je toliko, da so čepi za ušesa obvezna oprema. Tudi zapohan basist s svojimi slapi in tappingom ni izostajal, manj pozornosti je dobil bobnar, kljub mnogim ritmičnim preobratom. Ampak pevec je bil po svoje najbolj zanimiv. Še posebej s svojimi napovedmi: »Razmišljam o samomoru, ampak ne tako kot Kurt Cobain, ker je navaden pussy. Jaz se bom ubil zelo počasi in to z vsakodnevnim nažiranjem z alkoholom!« Zmačkanemu Rodyju se je uspelo zopet postaviti na noge pri zadnji skladbi Bloodmeat, kjer je malce vokalov prispeval še basist, ki je s svojim zaspanim glasom pokazal, da je pred koncertom zaužil preveč marihuane. Kvintet je poleg skladb z zadnjih dveh albumov predstavil še kakšno noviteto in dal vedeti, da se lahko učakamo podobne mojstrovine kot Fortress. Težava je le v stanju banda, ki se očitno ne zna nadzirati z alkoholom in drogami. Upam, da se do naslednjega obiska spametujejo.
Precej bolj prisebni so bili zadnji nastopajoči Darkest Hour, ki so praznovali na tej turneji 15 let obstoja. Skupina, ki je bila ponekod opisana kot ameriški At The Gates, je predstavila material z vseh albumov, vključno s prihajajočim novim albumom The Human Romance. Darkest Hour so se predstavili suvereno, ne tako mehanično kot Born Of Osiris, zato je bilo slišati tudi kakšno napako, kar jim štejem predvsem v plus. V minus jim štejem kratek nastop, ki je trajal slabo uro in po toliko letih obstoja ter sedmih albumih bi lahko odigrali kakšno skladbo več. Največje presenečenje je bila inštrumentalna skladba Veritas, Aequitas, pri kateri je kitaro pograbil še pevec, ostala kitarista pa sta odigrala nekatere dele še na akustični kitari. A na koncu je bilo med obiskovalci še vedno videti razočaranje, da so Darkest Hour tako hitro zapustili oder. Kljub temu Darkest Hour še niso za v staro šaro. Moteč ostaja edino vokal, pri katerem bi najraje videl, da kriči ali kruli, ne pa nekaj vmes. In tako se je Dunaj spet zapustilo pod pričakovanji, a vseeno smo bili priča že kakšnemu slabšemu koncertu.