Dying Fetus / Job For A Cowboy / Revocation / Cerebral Bore

Ob tako pestri in natrpani jesenski ponudbi Dihurčkov je kdaj pa kdaj treba narediti tudi selekcijo in tistim, ki so izbrali koncert Dying Fetus & Co., verjetno ni žal. Še en sredin večer, ki ga je popestrilo malce kislega vremena, je minil odločno prehitro, saj smo se domov oziroma naprej odpravljali že pred polnočjo, kar je bilo v veliko veselje šoferjem in šihtarjem, malo manj pa žurerjem in nespečnežem.
Led je prebila mlada škotsko-nizozemska naveza Cerebral Bore, ki pod okriljem Earache Records promovira svoj debitantski album Maniacal Miscreation in si s tem ustvarja mesto pod soncem. Kljub njeni mladosti skupino že odlikuje precej samosvoj zvok in značilne poteze, ki so studijsko zelo izrazite, v živo pa so nam jih servirali le delno. Sicer precej tehničen in uigran četverec z bobnarjem, kitaristom, basistom in vokalistko je pustil vrzel na ravni karizme. Mlada pevka je delovala malce nezanesljivo med pavzami, a nas je po drugi strani navdihovala z odličnim growlanjem in screami.
Zame osebno veliko odkritje so bili Revocation, ki so kot drugi nastopajoči suvereno zavzeli oder Gala Hale. Ameriško death/thrash zasedbo z nekoliko netipičnim vokalom odlikuje eden najbolj dovršenih kitarskih duetov znotraj zvrsti in tudi širše. Revocation so prava poslastica za navdušence nad vsemi vrstami kitarskih solaž in linij ter dodelanih aranžmajev in harmonij, v njihovi glasbi pa so se lahko našli tudi zapriseženi death metalci in thrasherji, saj je band postregel z odlično mešanico vsega.
V koncertnem paketu so morda še najbolj izstopali Job For A Cowboy, ki so nekaj svojih korenin pognali v deathcoru. Predstavili so se s primitivnim živalskim nastopom, metanjem po odru in krilečim igranjem instrumentov, kar je dokaj majhno bazo oboževalcev spravil v brutalen mosh pit. Zvok je bil za odtenek preveč kričeč in hreščav, kar je marsikomu povzročilo nekaj neprijetnega piskanja v ušesih. Spričo tega in dejstva, da me ta skupina tudi glasbeno ne navdušuje preveč, sem se raje pridružil vrvežu pred klubom, kjer je nemalo obiskovalcev nestrpno pričakovalo glavni band večera.
Turneja From Womb To Waste izrazito promovira novo ploščo Dying Fetus Reign Supreme. Na setlisti so se namreč skorajda večinsko pojavljali komadi z dotičnega albuma, zato smo bili na ta račun prikrajšani za kar nekaj klasik iz starejših obdobij »Zarodkov«. Za tiste, ki so si noviteto uspeli preposlušati, je bila to pravzaprav dobrodošla sprememba, saj album dobiva odlične odzive širom sveta. Zasedba, ki je tekom svojega obstoja šla skozi ogromno kadrovskih sprememb, se je ustalila kot trio z Johnom Gallagherjem, ustanoviteljem in glavnim piscem na čelu. Nekoliko statičen začetek in nerazločen zvok sta v začetnih momentih pustila bolj mlačne občutke, kaj kmalu pa se je stvar razvila in le nekaj klasik je bilo potrebnih, da so se pasivni opazovalci spremenili v aktivne headbangerje in mosherje. Neskončne tipične sweep solaže so nahranile kitarske sladokusce, polka ritmi grinderje, splošna podoba benda pa verjetno vse. Na koncu smo se, kot vedno, razbili na Kill Your Mother/Rape Your Dog in se v upanju na čim prejšnje ponovno snidenje (po možnosti z daljšo setlisto) razšli.