Grinding With Menace

Ja, Cepo je spet začel lepo sezono brežiških metal koncertov. Prvi dan jeseni je kot idealen za grind. Vreme je resda lepo, ampak hlad bližajoče se jeseni je vse bližje. Večer je izredno hladen. Ampak približno sedemdesetim ljudem je več kot dovolj toplo.
Koncert ni bil slabo zastavljen, saj je prvotni line-up obsegal Scaffold, ultra-brutalne death metalce iz Ljubljane, ki jih nenehno radi gledamo. Kot Dickless Tracy. Vendar zaradi odpustitve vokalista stvar odpade. Cepo se lepo znajde s porno gore grinderji Vaginal Herpes, ki kot trio brez bassa tako po zvoku kot uigranosti spominjajo na prej omenjene grinderje leta 1997; s to izjemo, da je tu boben bolj slab, kitara pa izredno dobra. Prekmurje je očitno regija, kjer so vse »pičke« obsojene na sodelovanje v brutalnih seksualnih fantazijah tipov, ki prisegajo na prvinski grind a la Napalm Death z modernimi popestritvami v stilu Dying Fetus. Vaginal Herpes v svojih vrstah gostijo Blaža Gradinskega, ki se tu dobro izkaže z »evil-looking« BC Rich kitaro (drugače je basist v Vulvathrone). Vokalist Tivek je zakon, ker je v tej glasbi s srcem in zavidam mu njegovo navdušenje nad dobrotami kot so Lividity, Blood, Impetigo in vsem, kar diši na »ultra-guttural-low-tuned-bitch-slappin-horror-worshipping music«. Kljub temu, da je skupina pri stvari z vsem srcem in polnimi jajci sperme, pa se v živo izkaže, da je za dober porno performans potrebno več kot le srce (oz. velik tič, he, he). Glasba precej spominja na sado-mazo grind v stilu Anal Cunt, Pig Destroyer in milijon drugih. V osnovi ni slabo. Bobnar ima potencial in dobre ritme, ki skušajo slediti preveč nejasnim linijam kitarista. Tudi dvojni vokal ni slab. Vsemu skupaj pa primanjkuje bass, boljša uigranost.
Za njimi pridejo na oder varaždinski Corpse Grinder, ki so (po lastnih besedah) rabili dese tlet, da so izdali demo. Ne vem, kaj naj pričakujem, ko naenkrat iz zvočnikov zagrmi odličen in precej inovativen ter energičen death metal. Točni bobni, ki s svojo dinamiko trgajo monotonost, s prsti dobro igran bass in dvojni kitarski napad, ki časti tako »pure fuckin'« death metal v stilu Cannibal Corpse/Deicide, kot recimo bolj subtilne in melodične stvari tipa At The Gates, brez da bi ob tem izpadel ogabno švedski ali pa »pussy«. Tudi thrash riffe se najde, medtem ko vokalist vlaga veliko energije, da bi glasbeno podlago opravičil s svojim divjaškim gibanjem. Folk – tako njihova lokalna podpora, kot nič sluteči poslušalci – popolnoma nori. Fuck, polili so mi pivo! Pa je šlo 400 SIT. Emo gone death metal!
Moji favoriti so Hrvati T.R.U.E., ki si to ime zaslužijo že zaradi svojega humorja, kaj šele zanimivega death/blacka, ki ga igrajo. Ja, štirje punkerji in metalac z nazivom Štikla igrajo glasbo v stilu Nile, Terrorizer, vendar me veliko stvari spominja na češke norce Lykathea Aflame. Imajo tamburico, ki je dejansko tam z namenom in ob nizkotonskih vragolijah bassa in kitare postavlja glasbo v čisto posebno okolje. Bobni so »total fuckin' blast« – Kovač is the man! Kaj bi torej lahko šlo mimo? No, nisem računal, da bo kitaristu Mitji počila struna kar dvakrat. T.R.U.E tako igrajo skorajda tri komade v celoti, s prekinitvami, ki dvigajo slabo voljo bandu in tudi Kovačev Portnoy-wannabe-solo ne pripomore k satanskim močem, ki bi rešile struno. Fuck, ne morem verjeti! Grozno mi je za tipe, ki resda ne sprejemajo tolarjev, ko prodajajo majice v Sloveniji, ampak igrajo prvovrstno glasbo, ki je izredno unikatna v današnjih časih, čeprav je v osnovi death metal.
Za njimi pridejo trenutno eni najboljših hrvaških death metalcev Usud, ki so vegetarijanci brez smisla za metal image, a igrajo tako, da se lahko večina bandov, ki jih poznam, skrije nazaj v sobice vadit. In še vedno ne bodo kot Usud. Denis, Juc in Brankec igrajo prvinski death metal, ki je tako enostavno kompliciran, tako zloben in brutalen ter tako morbiden, da je poslušanje njihovih dveh plošč (Usud, Creator's Sorcery) pravi užitek, v živo pa pravi izziv. Čeprav morda niso tako živi in njihova kompleksnost ne ustreza ljudem, ki potrebujejo direktno dozo blastanja v žilo, so Usud band, ki bi ga moral poznati vsak metalec daleč naokoli. Predstavili so najnovejšo ploščo, Creator's Sorcery, ki jo prodajajo za smešno ceno, lahko pa je poskusite tudi na strani. Začinjeno z odličnimi humornimi vložki velikana basista/vokalista Juca so Usud bili popolna zmaga za vse, ki na kakršenkoli način častite Incantation, Immolation, Akercocke in Morbid Angel. The best!
Večina folka je bila izredno zadovoljna, Cepo sigurno, saj si z zasluženim denarjem še danes lahko odplačuje nove strune za kitaro, jaz osebno sem se imel izredno fino, ampak pomanjkanje spanca in potovanje iz Ljubljane v Brežice ne pripomoreta k death fuckin' metalu, ki ga jaz lahko čutim. Vsaka čast ljudem, ki so prišli od povsod, celo iz Rijeke in so se imeli fino. Kmalu bomo Cepota napadli ob Kurcšlus festivalu…