Neurotech / Mordenom / The Scourge (16.4.2009)

Cikel metalskih koncertov v Channel Zeru na Metelkovi nam je tokrat postregel s pestro mešanico domače godbe. Obiskovalci so šele začeli vstopati v dvorano, ko so že pričeli igrati The Scourge iz Zgornje Savinjske doline. Njihova glasba spominja na mešanico dobrega starega thrasha z nekaj groovy elementi in pa melodičnega death metala. Gre za mlad kvartet. Na vokalih sta se izmenjevala prvi kitarist in pa basist, ki je tudi prevzel komunikacijo s publiko. Velja povedati, da so, kot vse skupine tega večera, tudi The Scourge imeli podporo iz domačih logov, s svojim energičnim nastopom pa so prevzeli tudi ostale obiskovalce. V dobrih 50 minutah so odigrali 10 komadov, od tega večino avtorskih, nekaj je bilo tudi zanimivih insturmentalov, svoj nastop pa so popestrili s priredbami zasedb Amon Amarth (Pursuit of the Vikings), Death, Pantera (Walk) in zaključili z Refuse Resist Sepulture.
Nato so na oder stopili Metličani Mordenom, ki so predstavljali svoj pred kratkim izdani album Agnvs Dei. Peterica igra moderni death metal z vplivi blacka, thrasha in še česa drugega. V primerjavi z njihovimi predhodniki so imeli kanček slabši zvok, zlasti bobni se niso slišali v celoti. Menda so zaradi tehničnih težav koncert odigrali brez matrice, ki je bojda del njihove celostne glasbene podobe. Vendar pa je vtis popravila dobra uigranost celotne skupine, kljub drobnim nevšečnostim, ko je recimo med enim izmed komadov izostal zvok ene od obeh kitar. Tudi komunikacija s publiko bi lahko bila boljša, čeprav zaradi močne podpore iz publike tudi ni bila preveč potrebna. Mordenom predstavljajo zanimivo popestritev slovenske metal scene, če bi jih moral »popredalčkati«, bi jih uvrstil nekam blizu bandom ala Behemoth in podobnim. Skratka zanimivih 45 minut in 7 komadov kasneje lahko rečem, da bi si jih želel videti še enkrat, tokrat z boljšim zvokom.
Na koncu so oder zasedli lokalni favoriti, Neurotech. Njihovo glasbo bi lahko opredelili kot mešanico metala in »industriala«. Pomemben del pri njihovi zvočni kulisi odigra matrica, ki daje trdno ritmično, lahko rečem kar plesno podlago, kateri je dodano živo bobnanje. Kitarist in basist ritmično usklajeno dodajata živost tej napol sintetični godbi, vokalist in vodja zasedbe Vovk pa s svojim občasno sintetizirano zvenečim glasom vodi celotno procesijo in občasno tudi igra kitaro. Vsi štirje člani zasedbe so tudi poslikani po obrazih, kar jim daje bled in namenoma hladen videz. Njihova celostna podoba deluje v smeri preseganja človeškosti v smeri sintetičnega. Zanimiv in izviren koncept za domače loge. Čeprav njihova glasba ne ustreza vsakomur, zlasti ne pravovernim metalcem, kdo bi jo tudi označil za monotono, pa se je tega večera marsikdo pozibaval v ritmu njihove glasbe, v ospredju so pa bile predvsem predstavnice nežnejšega spola. 40 minut je bilo kmalu mimo, Neurotech so odigrali vse skladbe, ki so slišne tudi na njihovi MySpace strani, predstavili kak nov komad in zaključili s priredbo Puritanie od Dimmu Borgir.
Prijeten četrtkov metalski večer je bil tako zaključen in na koncu lahko rečem samo, da je domača metal scena pestra in močna kot še nikoli in zakličem na svidenje prihodnjič!

Vasja B.