Till Lindemann / Aesthetic Perfection / Phantom Vision

Po nogometnem obisku danske ter slovenske prestolnice in obisku avstrijske prestolnice zaradi koncerta Lorna Shore in ostalih mi je povsem ustrezalo, da sem se za obisk slovaške prestolnice odločil za koriščenje storitev Koncerti.net, kjer Tadej Košmerl že 22 let skrbi za varne in prijetne transferje svojih strank na koncerte po osrednjem delu Evrope. Nikakor si namreč ne znam predstavljati, da bi se moral v petek po razširjenem delovnem tednu sam z avtom odpraviti na to pot. In čeprav sem se v zadnjih letih že navadil, da marsikateri koncert blizu ali daleč od doma obiščem sam, je petkova družba na avtobusu pred, med in po koncertu v Bratislavi bila nadvse dobrodošla. Neverjetno, kako prijetne vezi se lahko spletejo po tako kratkem času z neznanci.
No, pa preidimo počasi h glasbi. Časovnica petkovega koncerta je bila videti tako:
 
18.00 vrata
19.30 Phantom Vision
20.00 Aesthetic Perfection
20.30 Till Lindemann
 
»Pa koga »farbajo« ti organizatorji s takšno časovnico?« sem si mislil. Pa saj to ne bo šlo nikoli skozi. Spet želijo zaslužiti na račun tistih, ki pridejo prej na koncert. »Ampak OK, se bom vseeno dovolj zgodaj odpravil na koncert, za vsak slučaj.« In glej ga zlomka, časovnica je povsem držala. Dokaj živo se še spomnim prvega obiska Tilla Lindemanna z Rammsteini v Ljubljani in zmede v zvezi z začetkom koncerta. Mnogi so takrat napoved ure začetka koncerta razumeli narobe in posledično zamudili predskupino, odlične Apocalyptica. In kdor se je tudi tokrat imel namen obirati, bi teoretično lahko zamudil obe predskupini in celo del nastopa glavnega akta večera.

No, naši mali grupi se to ni pripetilo, tako da smo si ogledali celoten nastop portugalske gothic/darkwave zasedbe Phantom Vision. Kot nepoznavalec tega žanra sem uspel potegniti vzporednice s hrvaško zasedba Phantasmagoria, določeni deli pa so me spominjali na synth rock/new wave/dark wave zasedbo Depeche Mode. Ali so mi slednji skakali po glavi dejansko zaradi glasbe ali samo zaradi vpadljivih hlač pevca, pa na tem mestu ne znam več povedati. Phantom Vision so se vsekakor potrudili in v tistih kratkih 15 do 20 minutah nastopa dodobra segreli publiko.

Kot drugi band večera z nič kaj daljšo minutažo so nastopili stari »znanci«, Američani Aesthetic Perfection. Zasedba je spremljala Tilla že na njegovi prvi turneji, ko se je njegov projekt še imenoval samo Lindemann in je ob njegovi strani perverzije zganjal Peter Tägtgren. Tako kot pri headlinerju je tudi pri predskupini ostal pevec stalnica nastopov, kajti od prvotne trojice se je v Evropo vrnil samo še njen ustanovitelj Daniel Graves. Poleg njega sta na odru stala še bobnar Joe Letz in kitaristka ter klaviaturistka Constance Antoinette, sicer tudi oba člana zasedbe Till Lindemann. In kaj nam je glasbeno prinesla trojica? Mešanico žanrov aggrotech, futurepop in alternativne glasbe, pri čemer so bili techno ritmi že bolje poudarjeni, močnejši in markantnejši. V že dodobra napolnjeni dvorani se je našlo tudi nekaj obiskovalcev, ki so band poznali in mu namenili nekaj plakatov.

No, potem pa Till Lindemann. Pričakovanja so bila visoka, sploh glede na izkušnje s prvega obiska njegovega koncerta na Dunaju, na katerem sem videl in doživel stvari, ki sem jih do takrat sploh prvič v življenju. In kot je po navadi s pričakovanji, se ta hitro izkažejo kot previsoka ali pretirana, zaradi česar sledi razočaranje. K sreči le malo, saj je moje razočaranje vezano le na manko presenečenj, ki jih je bilo pred tremi leti na Dunaju v izobilju, in deloma na slab zvok, ki na tribuni še zdaleč ni bil odličen. Po pričevanjih obiskovalcev v parterju je bila to cena, ki smo jo očitno »plačali« samo lastniki dražje vstopnice in tisti, ki so se na tribuno »prišvercali«. Ker ta ni bila razprodana, tudi kontrole ni bilo, tako da se je lahko vsak prišel usest, saj je bilo prostih sedežev in slabšega zvoka več kot dovolj.

Po drugi strani pa je izbor komadov odtehtal svoje. Till Lindemann je letos izdal solo album Zunge, za katerega upam, da mi ga bo kmalu uspelo recenzirati, in tako je bil njegov nastop popestren s petimi komadi s tega. Izredno se mi je dopadlo, da se je na seznamu zaigranih pesmi znašla skladba Tanzlehrerin s svojim južnoameriškim pridihom, med komadom Zunge smo lahko s pomočjo mini kamere na mikrofonu opazovali Tillovo »orodje« v akciji povsem od blizu, med Altes Fleisch smo bili deležni obskurne animacije v ozadju, medtem ko sem bil nad enostavno predstavitvijo kontroverznega komada Ich hasse Kinder zelo presenečen. Kar se pa tiče ostalih komadov, pa je band sledil standardizirani uporabi golote (zaradi te je bil vstop na koncert dovoljen samo polnoletnim osebam), tort in rib za doseganje šok učinka. Till je torej ponovno poskrbel za vse: ples, seks in hrano; vse naenkrat.

Po osemnajstih komadih in dodatno predvajanem štiklcu Home Sweet Home, med katerim se je zasedba vrnila na oder, se priklonila in zahvalila, se je dvorana hitro začela prazniti. Pogled na uro, ki je kazala par minut čez deseto zvečer, pa je pravil, da je še čas, da se praznovanje petkove noči nadaljuje kje drugje. No, vsaj za tiste, ki so ta večer ostali v Bratislavi, medtem ko sem bil jaz vesel, da sem ob treh zjutraj ponovno po zaslugi Koncerti.net ležal že v domači postelji.