Lani se je dvignila iz pepela zasedba Decatholicize. Gre za death/thrash zasedbo, katere člani so ob njeni ustanovitvi bili mladi in zagnani, od teh dveh lastnosti pa se je do danes ohranila slednja. Ta je Alena in Mladena po mnogih letih prijateljstva ponovno pripravila do tega, da pograbita svoje inštrumente, jih očistita prahu in preverita, kaj zmoreta iztisniti iz njih. Rezultat je demo posnetek s tremi novimi komadi, ki nekako povezujejo stare čase z današnjim. Kaj več pa naj pove Alen sam.
DEJAN: Zdravo, kako si kaj?
ALEN: Zdravo, Dejan! Po navadi sem super, trenutno sem pa med dobro in super, hehe.
DEJAN: Bi lahko najprej povedal, kdo ste Decatholicize?
ALEN: Decatholicize smo stari mariborski nadobudneži, ki smo včasih sanjali, da bomo del svetovne metal scene, a so se stvari odvile seveda povsem drugače. Toliko se je spremenilo v teh 30 letih, da je težko kar koli primerjati. Death metal nam je ostal v krvi, čeprav so nas definirale tudi druge podzvrsti metala (heavy, thrash …). Zdaj smo moški, ki želimo v prostem času ustvarjati glasbo, ki je takrat več nismo mogli oziroma znali! Seveda to vse leti name in Mladena, ki sva band ustanovila in ga sestavljava danes kot edina originalna člana.
DEJAN: Kakšna je bila motivacija, da sta z Mladenom oživela ta davno pokopan glasbeni projekt?
ALEN: Ko vidiš, kaj vse je danes možno, te zamika še enkrat poskusiti. Seveda sva nekaj časa razmišljala, če ima to sploh smisel, saj že dolgo nisva igrala te glasbe. Poleg tega je bila pod vprašajem tudi Mladenova udeležba, saj je imel poškodovan živec na prstu in je dolgo časa potreboval za rehabilitacijo. Vedela sva tudi, da bova morala iskati nove člane, saj preostalih bivših članov sodelovanje ni zanimalo. Eden se je preselil, ostala dva pa sploh več ne ustvarjata glasbo ali igrata. Najprej sem želel prevzeti vlogo pevca, ki sem jo nekoč že zasedel, in z Mladenom sva iskala bobnarja. Ker nisva imela sreče, sem pač spet sedel za bobne, nakar se nama je pridružil Denis, kasneje še Nešo, tako da smo lahko začeli z ropotanjem.
DEJAN: Kaj tebi/vam pomeni ime Decatholicize in zakaj niste več želeli biti Newsagent?
ALEN: Ko si mlad, pač ne razmišljaš o vsem. Če ti je nekaj všeč, to hitro sprejmeš. Newsagent smo hitro pokopali, ko smo kompletirali band. Od treh opcij smo izbrali ime Decatholicize, ki se nam je takrat zdelo najprimernejše. Decatholicize je neke vrste nostalgija, ki končno zdaj dobiva na vrednosti, in ponosen sem, da je tako.
DEJAN: Decatholicize ima že od nekdaj kadrovske težave. Kako to in misliš, da so zdaj za nekaj časa rešene?
ALEN: Včasih je bilo drugače. Takrat smo bili ena velika družba in se je bilo laže povezati. Eni smo bili šolarji, drugi so že delali, nismo imeli družin in smo veliko časa porabili za glasbo in nasploh za metal kulturo. Zdaj pa nama je bilo teže najti dodatne člane, saj sva že zrela in imava svojo vizijo, ki se ji morajo drugi pač malo prilagoditi. K sreči sva našla take ljudi, ki s tem nimajo težav. Zato je tudi malo dlje trajalo, da je band končno postal kompleten.
DEJAN: Vrniva se iz sedanjosti v preteklost, in sicer v začetek 90-ih prejšnjega stoletja. Kje se je vama z Mladenom porodila ideja o igranju death metala?
ALEN: V bistvu povsod, kjer smo se družili; v klubih, parkih …
DEJAN: Kateri bandi so takrat sploh naredili vtis nate in ostale člane?
ALEN: Lahko naštejem nekaj bandov, ki jih je večina od nas takrat poslušala: Slayer, Sepultura, Death, Pestilence itd.
DEJAN: Pa še to me zanima … Bi lahko našim mlajšim bralcem obrazložil, kako ste brez spleta sploh prišli do albumov tega in onega banda?
ALEN: Albume smo kupovali v sosednji Avstriji. Nekateri so jih naročali po pošti, večina pa nas je imela kasete, na katerih so bili posneti albumi, demoti in kompilacije.
DEJAN: Vrniva se znova v sedanjost. Bi rekel, da so vas leta omehčala? Oziroma kje vidiš razlog, da zvenite Decatholicize dandanes bolj melodično?
ALEN: Ne bi rekel, da smo se omehčali. Sem mnenja, da smo veliko bolj kakovostni, kar zajema sestavo in bistvo pesmi. V pesmih imamo zdaj veliko thrasherskih riffov in melodičnih delov, kar naredi pesmi polnejše. Tudi vokal je bolj premišljeno vstavljen, tako da lahko poslušalci prepoznajo pesem in tudi kakšen stavek ali besedo z nami zapojejo.
DEJAN: Kakšno vlogo igra pri tem tvoj stari projekt Shanti Nilaya?
ALEN: Projekt Shanti Nilaya pri tem nima nobene veze, to je bil čisto drug projekt, ki ga ni mogoče primerjati z Decatholicize.
DEJAN: Z Decatholicize ste pred kratkim posneli nov demo. Kakšen naslov nosi in kako bi ga na kratko opisal?
ALEN: Ta demo je v bistvu prikaz naše dolgoletne želje in ideje o tem, kaj želimo ustvarjati. Naslova mu nismo dali, saj nismo vedeli, ali ga bomo sploh izdali ali bo ostal samo za promocijo. In glede na vse možnosti, ki jih ponuja splet, je zaenkrat tako ostalo.
DEJAN: Pa še kratek opis za tiste, ki vas poznajo iz starih časov – kakšna je največja razlika med Decatholicize nekoč in danes?
ALEN: Kot sem že prej navedel, razlike ne bi iskal, saj so nas takrat poslušalci slišali le na koncertih in jim je malo tega ostalo v spominu. Le redki so imeli dostop do posnetih pesmi. Takrat je bilo najpomembnejše, da smo »ružili«.
DEJAN: Česa si najbolj želiš za Decatholicize?
ALEN: Želja je ostala enaka, kot je bila nekoč. S to razliko, da gledamo danes na stvari bolj realno in da nam band služi kot hobi, pri katerem se počutimo zadovoljni. Če pa nastane iz tega kaj več, pa tem boljše.
DEJAN: V kratkem boste imeli svoj krstni nastop. Lahko poveš kaj več o tem?
ALEN: Za velikonočni konec tedna bomo prvič nastopili v živo. To bo v okviru tridnevnega festivala Scena v Štuku. Predstavili bomo pet pesmi; od tega tri, ki jih lahko slišite na video portalu YouTube, in dve novi (Demon Divine in God Ends Here). Točen datum oziroma dan našega nastopa še ni določen, vendar bo najverjetneje to prvi dan festivala, torej v petek 19. aprila.
DEJAN: Pa gojite sicer kakršno koli željo po tem, da bi bolj množično koncertirali?
ALEN: Trenutno še bolj ustvarjamo, zato še nimamo dovolj materiala za kakšne samostojne koncerte. Pa tudi zaradi služb si ne moremo privoščiti turneje. Bomo pa videli, kaj nam bo prihodnost prinesla, kajti nikoli ne veš.
DEJAN: Sam si tudi organizator koncertov? Si že razmišljal o tem, da bi z Decatholicize kdaj nastopil kot predskupina?
ALEN: Imam veliko kontaktov v Sloveniji in tujini, in ko bomo pripravljeni, nas bom tudi predlagal za predskupino kakšnemu že uveljavljenemu bandu, ki bo koncertiral v naši bližini.
DEJAN: Bi za konec rad še kaj povedal našim bralcem?
ALEN: Rad bi povedal, da se naj čim več udeležujejo tovrstnih koncertov, predvsem tu v Mariboru, kjer je zelo nizka udeležba v primerjavi z velikostjo mesta. Izpostavil bi še, da imamo v Sloveniji dovolj kakovostnih bandov, ki potrebujejo vašo podporo, da lahko v prihodnosti dosežejo kaj več. Da ne zapravljajo časa in denarja, saj je metal pozitiven in bolj živ kot kdaj koli.
Avtor fotografij: Dejan Dolšak
