NAGRADNE IGRE
Traja do: 13. 6. 2021
PARTNERJI
Oddaja z metal muziko
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

INTERVJUJI

5. 5. 2014

Kampfar

Spraševal: Dejan Klančič
Odgovarjal: DOLK

Dolk je Kampfar, Kampfar je Dolk. Pa pustimo zdaj vse klišeje, ki se znajo prebuditi v nas ob tem stavku, temveč poglejmo nanj s človeškega vidika. S te plati sem namreč osebno začel razumevati ta band, ki ga spremljam že okoli petnajst let, saj mi je pogovor z Dolkom pokazal, da je glasbena industrija mnogo več kot le album, zgoščenka, logotip, majica ipd. Za vsem tem namreč še zmeraj stoji človek, ki je krvav pod kožo kot vsakdo drug. Če boste, dragi bralci, skozi tale intervju prišli do podobnega zaključka, super, če ne, vam pa želim mnogo zabave ob spoznavanju norveškega black metal banda Kampfar, ki letos praznuje dvajset let obstoja in izdajo svojega šestega albuma.

DEJAN: Začniva na začetku. Če človek preveri band Kampfar v Metal Arhivih pod kategorijo »Člani«, lahko opazi, da je band Kampfar edini band, v katerem si aktiven. Svojo glasbeno kariero si nekoč začel z Mock in jo nato nadaljeval s Kampfar, leta 2012 pa si izdal kompilacijo z naslovom Mock. Zakaj?
DOLK: Verjetno imaš v mislih Mock in da smo spet aktivni …
DEJAN: Ja.
DOLK: Gre za idejo, da bi člani band spet oživeli, a časovno gledano na zelo dolgi rok. Kajti nobenemu se sploh nikamor ne mudi. Če bomo našli energijo in voljo, potem bomo spet napisali nekaj novega materiala, a kaj točno bo z bandom pa trenutno še ne vemo.
DEJAN: Torej zaenkrat še nimate nič novega materiala, novih pesmi?
DOLK: Imamo že, samo še nismo izdali. Morda še pride.
DEJAN: Kompilacijo sem kupil na vašem zadnjem koncertu v Gradcu pred dvema letoma, pa sem pomislil, da ste pač za svojo publiko le želeli ponovno izdati stare pesmi, pesmi iz pred-Kampfar obdobja, ker sicer posnetki niso bili več na voljo.
DOLK: Tako je. Ker so bili ti posnetki razprodani, smo jih dali ponovno na voljo tistim, ki bi jih morda zanimali. Ni kaj več za dodati.

DEJAN: Prav tako je zanimivo, kot sem že omenil, da si aktiven samo v enem bandu. Zanima me, zakaj? Ali kot glasbenik oz. umetnik nimaš idej, za katere bi želel, da ugledajo luč sveta pod kakšnim drugim imenom oz. bandom? Obstaja namreč zelo veliko glasbenikov, ki igrajo v različnih bandih … Seveda je denar pomemben dejavnik, a s svojo odločitvijo me na nek način spominjaš na Satyra: ti imaš Kampfar, in to je to, on pa ima Satyricon, in to je to.
DOLK: In tako tudi je. Glasbeniki smo si različni. Tudi moji prijatelji iz glasbene scene igrajo v različnih bandih in povsem različno glasbo, kar tako rekoč pomeni, da jih je možno najeti. A moj odnos do Kampfar pa je nekaj povsem drugega. Kampfar sem jaz in moje življenje, tako je že od nekdaj. Če hočeš stvari delati prav, je z bandom več kot dovolj dela. Če verjameš ali ne, stvari, ki so povezane z bandom, opravljam od jutra do večera. Papirologija, pogodbe, strategija … Vsak dan od osmih zjutraj do pozno zvečer počnem stvari, ki so povezane s Kampfar. Iz tega vidika sploh ni prostora za kaj drugega. Rad sem osredotočen na eno stvar, saj je dela več kot dovolj, in tega si tudi želim. Ne želim si drugih bandov, temveč si želim, da bi Kampfar deloval na najboljši možni način. In tako se tega načina držim bolj ali manj že dvajset let. Samo za album, ki smo ga izdali nazadnje, dajem intervjuje vsak dan zadnje tri mesece. Vsak dan. Poleg tega pa moram še obdelati vse ponudbe, ki jih dobivamo ves čas, zato je dela več kot dovolj.
DEJAN: S Kampfar torej zapolniš ves svoj delovni čas? Nimaš nobene druge redne službe?
DOLK: Imam redno službo, kar je najboljše pri vsem tem. Na Norveškem imam službo, v okviru katere ustvarjam programe za naftne industrijo. Kar počnem za njih, je dokaj posebno delo …
DEJAN: Torej si programer.
DOLK: Ja, tudi tako bi lahko rekel. Pred nekaj leti sem delal za neko podjetje, ki je šlo v stečaj, in sem zato začel razmišljati o tem, da bi se za polni delovni čas posvetil Kampfar ali pa počel nekaj povsem drugega. To je trajalo le nekaj tednov, nakar so me podjetja začela klicati, da bi delal za njih. Takrat sem v tem videl neko korist, zato sem potrdil sodelovanje, a hkrati zahteval, da moram poleg dela za njih imeti tudi dovolj časa za Kampfar. In to počnem danes. Imam dva računalnika, na enega ves dan prihajajo stvari v zvezi s Kampfar, na drugem pa opravljam običajno delo. Danes moji pogoji niso več nobena skrivnost, kar me izredno veseli, saj gremo lahko kadar koli na turnejo, lahko počnemo kar koli, poleg tega pa imam še svojo službo. Zelo dobro je, da lahko delamo stvari po svoje, brez da bi nekdo doma čakal na nas osem mesecev letno.
DEJAN: Torej se je vse nekako poklapalo?
DOLK: Tako je.

DEJAN: Še enkrat več sem bil presenečen, ko sem izvedel za Gruesome, brutal death metal band. Kaj pa je bilo s tem?
DOLK: V zvezi s Kampfar obstajata dve veliki pizdariji. Prva se je zgodila leta 1999, ko sva z bivšim kitaristom Thomasom … Šla sva skozi kar nekaj težkih časov. Da sva vse skupaj na nek način rešila, je trajalo kar nekaj let. Potem pa … Vsi živimo dokaj blizu in nekega dne me je poklical Jon, ki sedi tukaj zraven naju in s katerim smo se družili že takrat, in mi pove, da ima nekaj novih pesmi in da ga zanima, če bi naredili band. Šlo je za Gruesome. Najprej nisem želel, a potem sem čez nekaj časa začel razmišljati, da to sploh ni tako slaba ideja, da bi lahko na ta način spet počasi začel kaj delati z glasbo, delati nove komade. Pridružil sem se bandu, ostalo pa je zgodovina, saj je Jon zdaj pri Kampfar, hehe.

DEJAN: Sicer si že sam povedal nekaj stvari, a bom vseeno vprašal. Zanimajo me namreč leta od 1999 do 2006. Kaj se je v teh letih zgodilo z bandom, kaj se je zgodilo tebi osebno, da si prenehal pisati glasbo? Konec koncev si leta 1999 zaključil z dobrim albumom in se nato leta 2006 vrnil s še boljšim.
DOLK: Odkrito povedano o tem obdobju ne govorim kaj preveč z mediji, saj gre za zelo osebne stvari. Dogajale so se stvari, ki sem jih moral obdelati. Veliko bivših prijateljev danes ne živi več zaradi drog in podobnega sranja, zato sem na nek način moral razčistiti o svoji življenjski poti. Imel sem dve izbiri: da nadaljujem po poti, na kateri sem se nahajal, ali pa se odločim za Kampfar in se skušam osredotočiti nanj. K sreči sem se odločil za slednjo pot. To je torej razlog, zakaj s Kampfar toliko let nisem počel v bistvu ničesar. Sicer sem še naprej ustvarjal glasbo, a ta ni bila namenjena publiki.
DEJAN: Razumem, hvala za odgovor.
DEJAN: Ko ste leta 2007 bili na turneji in promovirali Kvass, ste – če se ne motim – prvič obiskali Slovenijo. Takrat ste igrali v Mariboru, mojem domačem kraju. Med tem nastopom so se pojavile tehnične težave in naenkrat so ugasnile luči in zmanjkalo je elektrike. Kako takšne stvari vplivajo nate? Spomnim se, da si na videz ostal povsem miren, a kaj se je dogajalo s tabo v notranjosti? Predstavljam si, da se človek zaradi adrenalina od nastopa le stežka kontrolira …
DOLK: Ja, ampak … Nekako sem navajen na to, da se takšne stvari dogajajo. Sam o sebi menim, da sem zelo mirna oseba, sicer se ne spomnim točno, a mislim, da me ni nič razburilo … Sranje se dogaja in treba je znati nanj reagirati.

DEJAN: Takrat si nastopal z golim zgornjim delom telesa. Če me spomin ne vara, naj bi ta okoliščina bila pomembna za tvoj performans. Je še zmeraj tako? Sicer se ne spomnim več razloga, zakaj naj bi ti to bilo pomembno, a se mi zdi, da sem enkrat nekaj o tem prebral.
DOLK: To se je začelo s čisto prvimi promo fotografijami, ki so bile objavljene leta 1994. Takrat je to postalo nekakšen prepoznavni znak za Kampfar, neke vrste marketinška poteza. To smo zdaj malo spremenili in v tem oziru delamo različne stvari, kar boš videl tudi danes. (Kasneje na koncertu je na oder stopil oblečen v pulover in usnjeno jakno, a na koncu se je znebil obojega in zamenjal za kuto, op. a.) A kovinske bodice in gol prsni koš še naprej ostajajo marketinški prepoznavni znak Kampfar in mislim, da bo tako ostalo za vedno.
DEJAN: Spomnim se vas, ko ste leta 2011 skupaj z Vreid igrali v Münchnu. Takrat ste bili vsi usklajeno oblečeni, kot v uniformah. Takrat ste malo spremenili imidž?
DOLK: Ja, poskusili smo. Poskusili smo različne načine, eni delujejo, drugi pa ne, kar pa moraš zmeraj ugotoviti sam. Mislim, da šov, ki ga izvajamo trenutno, še najbolje od vseh do zdaj izraža našo glasbo.

DEJAN: Pred izdajo albuma Mare je band pretresla še ena velika stvar – Thomas je zapustil band. Kako je njegov odhod vplival na takratno sedanjost in prihodnost banda? Kako pomemben je bil Thomas za band? Omenil si že, da je leta 2006 oziroma 2007 bil oseba, ki …
DOLK: On je bil oseba, s katero sem igral 17 let. Ko mi je povedal, da noče več nadaljevati z bandom, da ga ne zanima več … Mislim, da je on z black metalom zaključil že mnogo let prej. Razlog, da je vztrajal naprej, je bilo prijateljstvo, ki nas je znotraj banda združevalo. Ko pa smo dejansko prekinili sodelovanje, me je to izredno prizadelo. Bolj, kot sem kdaj koli pričakoval. Reakcijo sem čutil celo na telesu, saj sem se več dni zapored tresel. Takšne reakcije od sebe resda nisem pričakoval. Resnično me je zelo, zelo močno zadelo. Odkrito povedano, v obdobju, ko je izšel Mare, za band nisem videl pozitivne prihodnosti, vse skupaj sem videl zelo črno. A k sreči poznamo veliko ljudi znotraj scene in tako je naš bobnar Ask predlagal, da bi preverili zdajšnjega kitarista Oleja.
DEJAN: Ki igra tudi pri Mistur?
DOLK: Ja. Naučiti se je moral deset pesmi od Kampfar, nakar smo se dobili v našem prostoru za vaje. Do zadnjega mi je bilo tako ali tako vseeno, ker sem bil prepričan, da tole ne bo šlo … A ko je vstopil v sobo in zaigral deset naših pesmi mnogo, mnogo bolje od katerega koli od nas, me je odpihnil. Šit, stari, bilo je noro. Ostalo pa je zgodovina. Zdaj delamo z njim novo glasbo, in če sem odkrit, je v meni zanetil nek nov ogenj.
DEJAN: In v kolikšni meri je sodeloval Thomas pri procesu pisanja glasbe?
DOLK: Thomas je imel pri pisanju glasbe zmeraj zelo veliko vlogo. Veliko ljudi celo misli, da je Thomas napisal vse za Kampfar, a to ni res. Ko je šlo za pisanje zapomljivih riffov, je stvari obvladal, medtem ko je pri ustvarjanju kompozicij zmeraj potreboval pomoč. To pa je bila naloga nas ostalih. Znotraj banda je bilo sodelovanje zmeraj izredno dobro in tako je še danes. Thomas je bil zmeraj zelo pomemben del Kampfar in brez njega danes ne bi bili tukaj.

DEJAN: Med promocijo albuma Mare sem opazil, da le redko obiščete južni in vzhodni del Evrope. Kako to?
DOLK: Kar se tiče turnej, so stvari vsako leto slabše. V okviru zadnje turneje smo agencijo, ki je skrbela za turnejo, morali prisiliti, da obiščemo recimo Španijo, Italijo in vse te dežele. Agencija je idejo zavračala, a smo vztrajali dalje. Razlog: tam ni denarja. V Nemčiji lahko plačajo za vsak nastop, v Italiji ali Španiji pa ne, ker organizatorji enostavno nimajo tega denarja, čeprav je interes velik. Situacija je resnično zajebana. Ko gremo na turnejo, potujemo z avtobusom, kot je tale, zato moramo paziti, da turneja iz finančnega vidika vsaj vzdrži. Kar pa je včasih povsem nemogoče, še posebej na vzhodu, kar je žalostna plat zgodbe.
DEJAN: Sicer sem upal na drugačen odgovor, a takšna je pač žal današnja realnost.

DEJAN: Po Mare se je ponovno zgodilo nekaj novega s Kampfar. Izdali ste svoj prvi single in nato še enega. Je bila to odločitev založbe, da na ta način pripravi vaše poslušalstvo na novi album, ali ste samo želeli videti reakcije na novo glasbo? Pred tem namreč še nikoli niste izdali nobenega singla.
DOLK: Res je. A to je tudi razlog, zakaj smo prekinili sodelovanje z Napalm Records in se vrnili na Norveško k manjši založbi, in sicer Indie Recordings. Tam pa na stvari gledajo povsem drugače, kar pa je za nas pomenilo veliko prednosti. Kot band si namreč želimo vrniti nekaj ljudem, ki so že tako dolgo z nami, in zato smo izdali single zastonj, da ga lahko slišijo vsi, ki to hočejo. Potem je sledil še drugi single, pred uradno izdajo albuma pa so na YouTubu le-tega objavili kar v celoti. Marsikdo bi mislil, da človek na takšen način naredi ekonomski samomor, a temu sploh ni tako. Ugotovili smo namreč, da nam je bilo spoštovanje, ki smo ga predhodno izkazali svojim poslušalcem, vrnjeno v enaki meri. Tokrat smo namreč prodali več fizičnih albumov kot prej v zadnjih petih ali šestih letih. Prodali smo več albumov kot prej, ko smo se strogo držali načela, da pred uradno izdajo nihče ne sme sneti albuma s spleta. Tokrat smo naredili povsem nasprotno in se nam je splačalo. Čudno, a hkrati je kul, ker smo naredili točno to, kar smo si želeli. Tako mi kot tudi založba. Želeli smo izkazati spoštovanje, vsem smo zastonj ponudili naš album, a če si ga želiš v celoti, z odličnim artworkom, potem ga moraš kupiti. To počne veliko ljudi, kar se mi zdi dobro.
DEJAN: Res je. Tudi meni se zdijo YouTube in podobni programi dober način promocije.
DEJAN: Tako, zdaj pa sva prispela v leto 2014. Izdali ste Djevelmakt. Po poslušanju in recenziranju sem opazil eno veliko stvar. Kampfar se niste spremenili oz. Kampfar ste se spremenili le za malenkost. Za pretekle albume velja, da stoji vsak zase in da je vsak nekaj posebnega. Toda Djevelmakt zelo pogosto komunicira s preteklostjo, s preteklo evolucijo banda. Pri tem sicer ni govora o kopiranju ali čem podobnem, a vseeno … Bi rekel, da ste našli svojo bit?
DOLK: Seveda. Tokrat se je zgodilo prvič, da smo vse druge stvari odklopili in se posvetili samo albumu. Lani smo se odločili, da bomo naredili dober album. Zato smo odklonili vse ponudbe igranja v živo, razen ene. Odločili smo se, da bomo igrali na Hellfestu, sicer pa smo zavrnili 13 drugih ponudb, da smo se lahko povsem osredotočili na delovni proces za novi album. Ideja je bila, da gremo pri tem albumu resnično vsi člani banda do svojih meja, a da pri tem še zmeraj obdržimo stik s koreninami. In tam se ta album nahaja. Obrača in nagiba se levo in desno, a v središču še naprej ostajajo korenine. Takšna je bila ideja. Povem pa lahko še nekaj … Vsakič, kadar koli sem se tekom zadnjih deset let odpravil v studio, sem vedel, kaj počnem in v čem sem dober, tako da pač greš tja in opraviš svoje. Pri tem albumu pa je bilo povsem drugače. Ko sem vstopil v snemalno sobo, da posnamem vokale, sem švical kot svinja. Bil sem zelo nervozen, ker po toliko letih prvič resnično nisem vedel, kaj počnem. Po eni strani je bil to kar dober občutek. In takšen je tudi ta album. Je izziv za vsakogar. Smo pa veseli, kako je izpadel.

DEJAN: Tudi sam čutiš, da je novi album bolj melodičen, bolj romantičen od prehodnih albumov? Heimgang je recimo zelo direkten, tukaj pa je dosti več melodij …
DOLK: Tukaj se tudi dogaja dosti več stvari. Album vsebuje več teatralnih trenutkov, stvari se gibljejo naprej in nazaj, kar je tudi bila prvotna ideja. Kar se tega tiče, imaš prav. Album ni tako direkten. Morda je bolj direkten na besedilni ravni, toda glasba kot celota je kot en velik opus.

DEJAN: Ko ravno omenjaš besedila … Kakšno zgodbo v sebi skriva Swarm Norvegicus? Gre samo za interpretacijo književnega dela Rattenkönig ali gre za globljo kritiko današnja družbe?
DOLK: Pesem je zagotovo slednje. Swarm Norvegicus je neke vrste podoba. Norvegicus je del imena za podgano (rattus norvegicus, op. a.), sicer pa gre za idejo, da se ljudje zmeraj držimo skupaj, nihče ne želi odstopati levo ali desno, vsi se držimo skupnega toka, vsi se grupiramo kot podgane. Glavna misel je vprašanje, kje se nahajata močna neodvisna ženska ali moški, ki se znata postaviti zase in reči: »To je moja pot, jaz hočem v to smer.« Gre za kritiko evropske družbe. Namesto podobe podgane bi lahko uporabil tudi podobo ovce, a podgane se nihče ne želi dotakniti in postavljati vprašanj. Boljše je biti tiho in slediti toku. Vsi bi radi bili kralji, a smo dejansko bolj podobni podganam. Za to podobo gre.

DEJAN: Koliko družbenokritičen sploh si v svojih besedilih? Kaj želiš z njimi povedati svojemu občinstvu?
DOLK: Za Kampfar so bila besedila zmeraj pomembna, na tem albumu pa so še toliko bolj. Na prejšnjih albumih smo se bolj ukvarjali z našimi koreninami, z našo zgodovino, od kod prihajamo in podobno. Z Djevelmakt pa se močneje nahajamo v sedanjosti. Prvič smo naredili album, ki se giblje v sedanjosti in sedanji družbi. V tem oziru so besedila zelo pomembna. Glavni motiv albuma pa ostaja enak: da naj bo človek samosvoja osebnost, kralj ali kraljica, vseeno kaj, samo da se na nek način dvigne.

DEJAN: Kljub mednarodnemu uspehu banda še naprej uporabljate norveščino. Zakaj?
DOLK: To smo zmeraj počeli. To je pomemben del Kampfar. Sicer se vedno bolj poslužujemo angleščine, a kot sem že omenil, še naprej ohranjamo stik s koreninami, ki pa so norveške, in zato ohranjamo tudi jezik, kar bo po mojem ostalo tako za vedno.

DEJAN: Česa kot glasbenik nikoli ne bi naredil?
DOLK: (preden kar koli reče, se nekoliko hudomušno nasmeji) O tem sem že govoril. Nikoli ne bi počel kar koli povezanega z Evrovizijo, kar počne veliko glasbenikov dandanes. (na tem mestu nisem mogel zadržati glasnega smeha) Tega pa res nikoli ne bi naredil.

(Po intervjuju sem v tej zvezi še enkrat nagovoril Dolka in ga vprašal, kakšno je splošno mnenje o Keep of Kalessin na Norveškem, a se je politično – morda gentlemansko – izognil odgovoru, česar mu sploh nisem zameril, op. a.)

DEJAN: Poleti boste ponovno nastopili na festivalu Kaltenbach Open Air. Si moral dolgo razmišljati o potrditvi tega festivala ali imaš nanj dobre spomine iz leta 2007, ko ste tam igrali prvič?
DOLK: Ja, spomini so resnično lepi. Zato ga tudi ni bilo težko potrditi, ko so nas povabili. Lokacija je super, spominja me na Norveško.
DEJAN: Pa veš, da se je lokacija vmes zamenjala? Poznaš zgodovino?
DOLK: Ja, ja.

DEJAN: Moje zadnje vprašanje. Kaj lahko v prihodnje pričakujemo od vas?
DOLK: To je pa težko vprašanje. Trenutno smo zelo zaposleni in mislim, da je letošnje leto komaj začetek nečesa večjega. Še nikoli nismo prejemali toliko ponudb, kot jih zdaj. Tik preden smo se odpravili na to turnejo, smo prejeli dve ponudbi za veliki turneji po ZDA. Ponudbe prihajajo ves čas, zato je nemogoče, da odgovorim na vprašanje. Je pa vsekakor dobro, da ponudbe prihajajo, kako se bo vse skupaj odvilo, pa bo pokazala prihodnost.
DEJAN: Torej lahko pričakujemo, da bo Kampfar živel še mnogo let?
DOLK: Definitivno!

Ko sva z intervjujem že zaključila in sem se zahvaljeval za njegov čas ter se počasi poslavljal, je beseda nekako nanesla še na naš poletni festival MetalDays. Ko sem ga vprašal, če ga pozna, je z nasmeškom potrdil, da ve za njegovo lepo lokacijo in njegov sloves. Nekako sem dobil občutek, da bomo Kampfar kmalu videli tudi na tem odru.

SORODNE VSEBINE:
23. 9. 2015Kampfar / Novice
KONCERTI & FESTIVALI
16. 6. 2021
27. obletnica KC PEKARNE [1. del]
Pekarna, Maribor
17. 6. 2021
MetalGate Czech Death Fest 2021
Červený Kostelec, Češka
18. 6. 2021
Javna vaja: Degress
Mladinski center Postojna
18. 6. 2021
STREAM: Slay at Home
slayathomefest.com
19. 6. 2021
Zapuščinska obravnava: Britof in drugi
Dvorišče HUB-a, Slovenj Gradec
24. 6. 2021
Nick Mason's Saucerful Of Secrets
Gasometer, Dunaj, Avstrija