NAGRADNE IGRE
Traja do: 15. 5. 2022
PARTNERJI
Oddaja z metal muziko
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

INTERVJUJI

17. 12. 2021

Snovalci slovenske metal scene: Luka Bevk

Odgovarjal: LUKA

Ime intervjuvanca: Luka Bevk
Ime organizacije: Panda Banda, Štrigon Records, Biradiski
Lokacija delovanja: Obala
Glasbene zvrsti/žanri: death metal, noise, drone, HC punk, D-beat
Kontaktna e-pošta: strigon.records@riseup.net
Spletna stran: https://strigon-records.tumblr.com/
Član bandov: Umdhlebi, Human Host Body, Red Moon, Pakt

 

ALEKSANDRA: Kdaj in kako si se začel ukvarjati z organizacijo koncertov? Je bilo načrtno?

LUKA: Vse se je začnelo z ekipo KPxHC oz. vse se je začelo, ko smo postali fani hardcora in začeli hoditi na koncerte po Sloveniji in izven nje. Navdih, da delamo koncerte, je prišel predvsem iz tega, da bi lahko tudi mi delali koncerte v naši regiji in da se nam ne bi bilo treba vedno voziti drugam. Ne da ni bilo koncertov na Obali takrat, ampak ni bilo koncertov, ki bi bili nam všeč. Takrat smo bili totalno v modernem hardcoru in metalcoru, takrat pa je tudi scena v Sloveniji zelo cvetela. 25. 2. 2005 je bil prvi koncert, ki smo organizirali v Pubu 111 v Kopru. Final Approach in HHB je bil line-up. Nato smo naredili dva koncerta v legendarnem Šoto Klubu v Izoli. Prvi je bil Path of No Return iz Švedske, drugi pa prav tako s Švedi Children Of Fall in lokalnimi bandi Elodea in Curse of Instinct. Kmalu zatem smo uspeli priti v MKC in pripeljali dva avstrijska metalcore banda. Eni so bli Surviving the Sunset, drugega se pa ne spomnim. V ekipi smo bili Grega, Ivo, Teja in jaz. Sledilo je ogromno koncertov, predvsem pa smo postavili Koper na zemljevid za HC sceno in vplivali na razvoj/popestritev subkulture na Obali.

ALEKSANDRA: Kako se je vse skupaj nadaljevalo po tvojem prvem koncertu? Si v ta namen kdaj ustanovil društvo ali je vse skupaj potekalo bolj neformalno?

LUKA: Na to vprašanje sem že delno odgovoril. Skupaj s Tejo sva naredila kolektiv Panda Banda in se odmaknila od ekipe KPxHC, predvsem zaradi drugačne žanrske usmeritve. Društev nismo potrebovali, ker smo postali del DPZN-ja in smo preko tega NVO-ja delali stvari v MKC-ju. Panda Banda je bila vedno neformalna entiteta, ampak smo se posluževali NVO-ja, da smo lahko prišli do kakih razpisov. Ni bilo dosti tega razen kultni PANDAMONIUM, ki je trajal 8 let. Vsako poletje, in če se je le dalo ob morju oziroma na pomolu, smo organizirali festival. To je morda najpomembnejši projekt, ki sva ga naredila in na katerega se najraje spomnim. Poleg MKC-ja smo bili aktivni še v Ljubljani in Pivki. To je neko drugo obdobje, ki je napočilo predvsem zaradi kreativnega naboja, ki je takrat vladal v naših krogih. Skupni imenovalec tega obdobja je bil, da smo takrat z Melete dosti igrali po Evropi in si nabrali ogromno kontaktov in spoznanj. To je vse kataliziralo, da smo začeli organizirati koncerte vsem »cool« bandom oziroma prijateljem, ki smo jih spoznali. Takrat smo že delali koncerte v Rogu kot Panda Banda. Prvi je bil Comadre in Trainwreck, ravno za informacijo. Ampak ko smo bili najbolj aktivni v Ljubljani in Pivki, je bilo obdobje, ko smo igrali v Melete. Koncerte smo bukirali vsi po malem, pač kdor koli je dobil band, ampak največkrat smo to bili Jaka (zdaj v Leechfeast), Kobra in mi (PB). Kdaj smo imeli po dva koncerta na teden. Ko se je Jaka odselil v Nijemegen, je počasi vse začelo pojenjati. Jaz sem tudi bil že nazaj v Kopru, ampak smo imeli dovolj energije, da smo se po službi vozili v Ljubljano in delali koncerte.

ALEKSANDRA: Prirejali ste res zanimive stvari. Med drugim sta novembra 2014 s Tejo v Infoshop na Metelkovi pripeljala akustična folk projekta Aerial Ruin in Sangre de Muerdago, kar je bil eden najlepših koncertov, ki sem jim bila priča v Ljubljani. Po vseh teh letih si tudi še vedno kdaj belim glavo, ker sem leto prej aprila v Menzi pri Koritu zamudila Ash Borer in Fell Voices, ki je bil bojda nekaj čisto posebnega.

ALEKSANDRA: Lahko na kratko opišeš ekipo, s katero sodeluješ? Kakšna je tvoja vloga znotraj vaše ekipe?

LUKA: Ni ekipe. Samo jaz in Teja in en kup prijateljev.

ALEKSANDRA: Včasih si pod imenom Panda Banda organiziral odlične in žanrsko raznovrstne koncerte v Ljubljani, Kopru in Ilirski Bistrici, vse do jeseni 2017 (če se ne motim). Kako in zakaj se je zaključilo to poglavje?

LUKA: Leta 2017 se je zaključilo eno pomembno poglavje v našem življenju in to je INDE, več o tem v nadaljevanju. Ampak ja, dejansko smo bili leta 2017 še malo aktivni s koncerti, potem v letu 2018 vedno manj, ker sem se posvetil takratni službi in sem malo žrtvoval organiziranje koncertov, ker sem iskreno verjel v projekt, pri katerem sem bil zaposlen. Zadeve postanejo komplicirane, če nimaš infrastrukture, in v Kopru so nam jo vzeli. Zato smo delali koncerte v Ljubljani oziroma v Gromki, v Gromki pa zato, ker nas tam vedno sprejmejo z odprtimi rokami, za kar smo tudi ekstremno hvaležni in počaščeni, da smo lahko del njihove zgodbe.

ALEKSANDRA: Dokler je še živela, je platforma INDE gostila kup zanimivih koncertov. Nam lahko predstaviš njeno zgodbo? Pogrešaš delo v takšnem okolju?

LUKA: Zgodbo o INDE smo povedali neštetokrat in ima več naracij. Zgodbo o INDE bi razložil najrajši tako, da si morate predstavljati časovno premico, ki teče, in INDE je paradoks, ki se zgodi na tej časovnici. Odtrga se od te časovnice in potuje paralelno. Prostor INDE-ja je bila paralelna realnost. Bila je utopija. Oziroma kot je rekel kolega Martin: INDE je bila naša lesena hiška na drevesu, ki smo si jo želeli, ko smo bili otroci. Pogrešam INDE, ampak vem, da se ne bo nikoli vrnil. Takšni paradoksi se zgodijo naključno in enkrat v našem času. Verjamem pa, da je takšna utopična realnost še mogoča. Prej ali slej se bo zgodilo kaj podobnega. Mora se!

ALEKSANDRA: Kar ste naredili iz tistih prostorov, mi je bilo izredno všeč in verjamem, da poleg obiskovalcev tisto obdobje pogrešajo tudi bandi, ker ste zanje vedno lepo poskrbeli ne glede na to, kdo je organiziral tam koncert. Ko so v Kopru igrali Hell in Mania, sem po spletu okoliščin po koncertu poskusila Tejino ovseno pito in še nekaj drugih dobrot, ker sta pripravila toliko (preveč) hrane za nastopajoče, pa še zdrava in okusna je bila.

ALEKSANDRA: Obstaja kakšna stvar, ki je pri organizaciji koncertov ne maraš? Kaj te pa pri tem delu najbolj veseli?

LUKA: Ne maram birokracije. To absolutno sovražim in je vedno stres. Najbolj me razveseli, ko so ljudje veseli po koncertu. Stvar, ki me najbolj razveseli, pa je, ko slišim naključen folk, ki govori o kakšni stvari, ki smo jo mi organizirali. Veseli me domet majhnih stvari, ki smo jih naredili.

Avtor fotografije: Aleš Rosa/Kino Šiška

ALEKSANDRA: Ali pri bandih, s katerimi sodeluješ, kar koli pogrešaš? Je imel kateri band kdaj kakšno zahtevo, ki je nikakor nisi želel izpolniti?

LUKA: Dejansko ne pogrešam nič. Morda zato, ker izhajam iz DIY punk krogov, kjer smo vsi skromni in hvaležni, da lahko sploh igramo. Odgovor na drugi del: pevec od Celeste je hotel, da ga peljemo v Nebotičnik al' kako se imenuje tisti diskač ...

ALEKSANDRA: Kaj te je pri tvojem delu v vlogi organizatorja koncertov najbolj presenetilo?

LUKA: Da je svet poln lepih ljudi, čeprav si oblegan z govnom.

ALEKSANDRA: Imaš na svojem seznamu želja morda še kakšen band, ki bi ga rad predstavil publiki v lokalnem okolju, ko bodo koncerti spet aktualni?

LUKA: Ne, dejansko si ne delam seznamov, kaj bi delali. Predvsem bi si želel spet delati koncerte in kar pride, pride.

ALEKSANDRA: Deluješ tudi kot založnik pod imenom Štrigon Records, ki je sodeč po opisu na spletni strani podzaložba Panda Bande. Ponuja kar nekaj obskurnih in zanimivih naslovov, izdajaš pa večinoma na enem medijskem formatu, in sicer na kaseti, drži? Lahko poveš kaj več o svojem delu v okviru založbe?

LUKA: Ma ja, iskreno je Štrigon Records samo drugo ime za Panda Banda, ki mi zdaj malo bolj pali kot ime. Lahko se zgodi, da ga spet spremenim. Najraje na kasetah, ker je poceni in lahko imaš nizke naklade. Drugače je Štrigon sodeloval tudi pri vinilnih izdajah. Ključ vsega je to, da pomagamo kolegom kaj izdati na fizičnem formatu. Vse je osnovano na prijateljstvu. V zadnjem času je Štrigon platforma za izdajanje kaset mojih drone projektov. Naslednja stvar bo nekaj od Brgsa, nove kasete Salamoreznice in ena kompilacija v sodelovanju z založbo Zvočni Prepihi. Aja, pa 7“ split s Cold Brats in Pakt, enkrat spomladi!

ALEKSANDRA: Kaj bi priporočal mladim bandom, ki se pripravljajo na svoj prvi nastop, oziroma takšnim, ki šele začenjajo koncertirati? Morda še boljše – kaj bi mladim bandom priporočil pred prvo izdajo in kako naj stopijo v stik z založbo?

LUKA: Hehe, mah ne vem, če imam kaj za povedati mladim bandom ali komu, ki želi izdati plato. Ne vidim se kot nekdo, ki je v poziciji, da bi lahko povedal, kaj je prav in kaj ne. Edino, kar lahko rečem, je to, da je DIY punk etika meni najbolj ljuba pot, torej pristop naredi sam. Pa to, da hodite igrati ven, delajte koncerte in gradite sceno v svoji skupnosti.

ALEKSANDRA: Katere pogoje morajo izpolnjevati bandi, da lahko sodelujejo s Panda Bando/Štrigon Records?

LUKA: Da imajo predvsem političen naboj v smeri anarhizma in da so »cool« ljudje.

ALEKSANDRA: Poleg tega si tudi zelo aktiven glasbenik. Nam lahko poveš več o Human Host Body in kakšni so vaši načrti za prihodnost? Ali pa o tvojih drugih projektih, Umdhlebi in Pakt?

LUKA: HHB redno vadijo in pripravljamo se na snemanje novega materiala, morda dema. Pakt isto. Kot sem omenil, bo prej izšel novi material na splitu s Cold Brats. Z obema bandoma upamo, da bomo lahko v bližnji prihodnosti igrali in spet šli na turneje. Umdhlebi je trenutno v stagnaciji, ampak z Brgsom snujeva nove zadeve kot Red Moon. Umdhlebi ima še nekaj drugih sodelovanj, ampak o tem kdaj drugič.

ALEKSANDRA: Večkrat sem tvoje prispevke zasledila na Radiu Študent, kjer vodiš oddajo D-liga in recenziraš albume v Tolpi bumov. Po kakšnem ključu izbiraš izide in bande, ki jih želiš predstaviti?

LUKA: V zadnjem obdobju najraje recenziram death metal in black metal. V večini primerov recenziram to, kar mislim, da je najboljše, kar je izšlo v določenem obdobju. Kdaj pa samo sledim hypu.

ALEKSANDRA: Ker se že bližamo koncu leta in so povsod aktualni seznami »AOTY«, me zanima, kateri je po tvojem mnenju najboljši letošnji album?

LUKA: Lost on Void's Horizon od Siderean, majke mi. Od tujih pa ali prvenec Sijjin – Sumerian Promises ali novi album Suffering Hour – The Cyclic Reckoning.

ALEKSANDRA: Pred kratkim si v Kopru odprl prodajalno, ki izstopa po zanimivi ponudbi – craft pivih in gramofonskih ploščah. Od kod ideja za takšno potezo in njeno ime? Prodajalna je tudi že gostila dogodke z živo glasbo. Bodo takšni dogodki večkrat na sporedu ali bolj izjemoma?

LUKA: Huh, na kratko: iskali smo rešitev za problem, ki ga imamo v regiji – da ni prostora za mreženje in kreativnost. Zato smo se odločili ustvariti orodje, da dosežemo to. Ime Biradiski je prišlo spontano, ob pivu. Dogodki so ključ te zgodbe. V trgovini bodo manjše zadeve, v večini DJ seti. Zdaj smo začeli še z live streami. En je že bil z DJ setom od CLZ, ki ga lahko poslušate na Soundcloudu ali pa sledite na Twitchu po uporabniškim imenom biradiski.

ALEKSANDRA:
Bi želel za konec še kar koli izpostaviti ali dodati? Hvala ti za ves doprinos alternativni sceni.

LUKA: RIP DOOM!

SORODNE VSEBINE:
16. 3. 2018Contorture / Doxie / Pakt / Reportaže
ZADNJE OBJAVE
KONCERTI & FESTIVALI
24. 5. 2022
Marax
Foersterjev vrt za Filozofsko fakulteto UL, Ljubljana
24. 5. 2022
Tool
Sportarena, Budimpešta, Madžarska
25. 5. 2022
Red Roll, Soulcase
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
25. 5. 2022
Rammstein
Wörthersee Stadion, Celovec, Avstrija
26. 5. 2022
Rammstein
Wörthersee Stadion, Celovec, Avstrija
26. 5. 2022
Dark Troll Festival 2020
Grad Bornstedt, Bornstedt, Nemčija