Večine tudi koronakriza ni izučila!

Korona nas je vse udarila popolnoma nepripravljene, predvsem pa nihče ni računal na to, da bo celotna zadeva trajala tako dolgo. Posledice trenutne krize so različne in večplastne, te pa so na plan prinesle kar nekaj stvari, ki jih prej nismo videli, razumeli ali pa smo jih samo dojemali drugače. Tako dogodke kot ljudi. V nadaljevanju si namenoma brez konkretnih imen, ki jih lahko glede na lastne izkušnje vstavite tudi sami, poglejmo dogajanje na domači sceni.
 
Začetek, ki je trajal predolgo
Pisal se je petek, 13. marec 2020, ko smo se zaprli za 2 tedna. Ta 2 tedna sta trajala več mesecev, ponovno postopno odprtje se je zgodilo junija, intenzivneje julija. Takrat smo bili spet deležni prvih koncertov, ki so se v glavnini izvajali na prostem. Teh dogodkov pa se je držala še ena posebnost, in sicer odsotnost tujih nastopajočih bandov. Veselje je trajalo, dokler smo imeli lepo vreme in so bili lahko dogodki organizirani zunaj. Kakor hitro so bili dogodki na prostem onemogočeni, se je končalo tudi veselo koncertno rajanje.
 
2020 ni isto kot 2021
Nekaj mesecev kasneje se je ponovila podobna zgodba, le da smo bili 2021 na podlagi izkušenj iz predhodnega leta deležni daljše in pestrejše koncertne sezone. Ključna razlika je bila tudi v tem, da so v Slovenijo spet začeli prihajati tuji bandi, čeprav še zmeraj bolj ali manj za vzorec. Okoliščine so omogočale izvedbo številnih koncertov, tudi v notranjosti klubskih prostorov, ter nekaterih večjih festivalov, za kar sem vsem organizatorjem več kot hvaležen. Osebno sem se v letu 2021 udeležil vseh možnih koncertov, med drugim tudi zato, ker sem vedel, da veselje ne bo trajalo dolgo. Zaprtje je prišlo najprej v Sloveniji, nato še v okoliških državah, zaradi česar smo spet vsi na »stand by« in čakamo.
 
Kdo čaka koga?
Čakamo na lepo vreme, na umiritev situacije, ki bo spet omogočila polnjenje klubskih prostorov. Toda kot je pokazal naš letošnji pregled dogajanja na slovenski metal sceni za leto 2021, bandi niso čakali in še zmeraj ne čakajo v brezdelju. Bandi so pridni, delajo, pišejo glasbo in jo izdajajo. Če torej pogledamo na sceno, ta živi in se razvija, vendar pač brez živih dogodkov. Ali vsaj s konkretno okrnjenim tovrstnim dogajanjem. Toda konkretno okrnjen je tudi že od nekdaj uspeh slovenskih bandov v primerjavi s tujimi. Za kar pa ni kriva nobena korona, temveč po eni strani mentaliteta in po drugi strani omejenost »domače scene«, zaradi česar se velika večina domačih bandov enkrat tudi naveliča čakati.
 
Slovenski metalski prostor je majhen in premalo hvaležen
Da je slovenski glasbeni prostor majhen, ni treba razlagati. V kombinaciji z manjkajočo pripravljenostjo podpore tega pa mnogokrat izpuhtijo še tisti zadnji upi, da glasbeniki s svojo glasbo kar koli dosežejo. Poleg tega je tudi malo takšnih primerov, ko bandom uspe preboj v tujini, na podlagi česar bi postali neodvisni od lastnega »doma«. Posledično v Sloveniji nimamo dosti »starih« bandov, ki tudi po nekaj letih ali morebiti celo desetletju ali dveh še vztrajajo na sceni in nas torej kot številni tuji bandi preko daljšega obdobja razvajajo in navdušujejo z glasbo ter tvorijo hrbtenico domače metal scene.
 
Potrditev ne sega dlje od trepljanja po rami
Četudi se še ne vem kako lepo sliši, da metal ne sme biti prodajni izdelek, se je treba zavedati moči denarja, ki ga ta ima tudi v naši najljubši subkulturi. Pa s tem ne mislim, da bi morali glasbeniki narediti vse za to, da se »prodajajo«, zaradi česar se je v preteklosti tekom svojega razvoja »prodal« že marsikateri (tuji) band. V mislih imam preprosto dejstvo, da morami mi, poslušalci oziroma potrošniki, spremeniti pogled na glasbo kot nekaj samoumevnega, ki nam je na voljo zmeraj in povsod ter predvsem brezplačno. Golo trepljanje po rami glasbenika, ki je vložil številne napore v izdelek, je seveda premalo. Če torej niste pripravljeni seči v žep, da bi od poljubnega všečnega banda kupili njegov aktualni album (tako v digitalni kot fizični obliki) ali kakšen njegov merch, je vaša pohvala njegove glasbe dejansko mišljena iskreno? Ali v tistem trenutku na podlagi izrečene pohvale samo računate na kakšno zastonj darilo? Enako velja seveda tudi za koncerte, pri katerih nakup vstopnice ne »hrani« samo banda, temveč tudi lokalnega organizatorja. Po predstavljeni logiki je treba skrbeti tudi za slednjega, da bo ta v bodoče še sploh imel možnost, kaj šele voljo, da skrbi za gostovanje (tujih) bandov (donirate lahko tukaj: Mi Delamo Dogodke).
 
Slovenija se lahko pohvali z butičnim izborom
Ob zgoraj napisanem se seveda zavedam, da slovenska scena ravno zaradi svoje majhnosti ne more zadovoljiti vsakega poslušalca oziroma okusa. Nič hudega. V tej zvezi je koketiranje s tujino od nekdaj normalno in dobrodošlo. Ta nam kaže določene smernice, na podlagi katerih gre razvoj v pravo smer. Tako bi morali biti tudi pri podpori domačega, kar je v tujini bolj ali manj standard. Osebno si torej ne želim množičnosti bandov, ki igrajo, kar preigrava cel svet, temveč raje nekaj bandov, ki v svojem slogu ustvarjajo unikatno glasbo. Pa vi? Prepričan sem, da imamo v Sloveniji dovolj bandov, ki spadajo v sprva omenjeni razred, a seveda tudi v tistega drugega. Sploh kakovost slednjih je nesporna, to je treba samo prepoznati in ustrezno nagraditi. Toda ne samo z lepimi besedami, kot rečeno tudi z lepimi denarci. Kajti ne pozabimo: denar je zelo zgovoren oziroma močan motivator.
 
Kaj me je torej naučila korona?
In da se počasi približam koncu svojega pisanja. Če me je korona česar koli naučila, potem predvsem to, da tiho cenjenje tega in onega banda nikakor ni dovolj. Tako kot mora band razumeti samega sebe kot blagovno znamko, tako moramo mi potrošniki narediti vse v svoji moči, da ohranimo blagovno znamko pri življenju. Konkurenca znotraj glasbene industrije je ogromna, zaradi česar slovenskim bandom nikakor ni lahko konkurirati na globalnem trgu, zato bodimo mi tisti, ki jim bomo s svojo podporo dali dodatno energijo, da vztrajajo pri svojem delovanju. Kajti če tega ne bi bilo, bi razen redkih izjem dejansko že bil(i) 2 leti brez koncertov in počasi tudi brez številne dobre glasbe.