»Učinek strelov atentarja Prinčića je bil grozen. Vojvodinji Hohenberg je krogla predrla spodnji del telesa ter se zarila v želodec. Spodnji del telesa je strahovito razmesarjen. Še strašnejši učinek pa je imela krogla, ki je zadela nadvojvodo prestolonaslednika. Krogla mu je razbila na vratu žilo dovodnico. Kri je brizgnila po celem avtomobilu in po ulici. Krogla je prodrla iz vrata v usta ter razbila in razmesarila cel spodnji del obraza. Prestolonaslednik Franz Ferdinand se je za hip dvignil v avtomobilu, takoj pa je padel nazaj. – Zatrjujejo, da je neposredno nato izdihnil.« V: Slovenski narod, 29. junij 1914 (Letnik LXVII), št.146., 1–3, tu stran 1.

Konec vojne nikoli ni prinesel zmagovalca, čeprav si nekateri ob tem dejstvu vztrajno zatiskajo oči, a na koncu ostane le opustošenje, praznina in neznanska bolečina. In vsak opomin na to, da vojna nikoli ni imela in nikoli ne bo prinesla koristi, v kateri koli obliki, predstavlja zavedanje, ki bi moralo človeka spremljati ob vsakem koraku na njegovi življenjski poti. Tako je dejstvo, da ukrajinski blackened death metal stroj 1914 vztrajno opozarja na grozote 1. svetovne vojne, nekaj, kar enostavno človeka ne pusti hladnega.

Where Fear And Weapons Meet je najnovejši plošček Ukrajincev in predstavlja tako glasbeno kot tudi besedilno logično povezavo s predhodnikom The Blind Leading The Blind iz leta 2018, ki je v vseh pogledih požel zelo pozitivne kritike in fantom prinesel podpis pogodbe z založbo Napalm Records. Seveda se pa pri tem kar hitro poraja vprašanje, ali je naslednik dosegel oziroma celo presegel pričakovanja poslušalcev. Sam sem ob prvem poslušanju obeh singlov pred izidom dolgometražca ostal precej hladen in se poigraval z mislijo, da Where Fear And Weapons Meet z 11 komadi in dolžino nekaj več kot eno uro predvajalnega časa nekako ne bo upravičil pričakovanj. Vendar sem vesel, da sem se še kako motil.

»Dobrodošli u Sarajevo ... «

Uvodni del samega ploščka zdaj že standardno pripada komadu War In, ki poslušalca dobesedno popelje v dogajanje takratnega časa. Tokrat so fantje posegli še nekoliko globlje in srbski skladbi Tamo daleko dodali še posnetek atentata, ki ga je izvedel Gavrilo Princip in posredno poskrbel za začetek velike vojne. Kot sem omenil nekaj stavkov višje, sem imel nekakšen dvom glede albuma, ki pa ga je prvi pravi komad na ploščku dobesedno razcefral. FN .380 ACP#19074 udari kot strela z neba in predstavi glasbeno podlago, ki sovpada z dogodki, ki jih opisuje. Rohneči kitarski zvoki, podkrepljeni s hitrimi tremolo riffi, in mogočni bobni skupaj z izjemnim growlom tvorijo edinstven zvok, ki je zdaj že nekako značilen za 1914. Vse navedeno fantje poslušalcu ponudijo od prve do zadnje minute albuma, le da so tokrat ta zvok nadgradili še s trobili in orkestracijami, ki po eni strani pripomorejo k še večjemu učinku pompoznosti in na drugi strani zvokovno ustvarijo nelagodje in svojevrstno temačnost.


1914 so mojstri pripovedovanja zgodb in vsak komad v sebi nosi sporočilo, ki poslušalcu predstavi različne mejnike prve svetovne vojne. Tako med drugim skladbi Vimy Ridge (In Memory of Filip Konowal) in Pillars of Fire (The Battle of Messines) skozi prepletanje divjega blackened death metala s catchy riffi poslušalca pritegneta in z dovoljšnjo mero brutalnosti tudi podžgeta. Seveda band tudi tokrat ni pozabil na znamenite posnetke nagovorov vojakom, ki v mojem pogledu dodajo samemu albumu nekaj več. Če je prvi komad nakazal dinamiko albuma in predstavil energijo, s katero je celoten plošček prepleten, so 1914 tokrat poskrbeli za nekakšen glasbeni prelom in agresijo ter grobost prekinili s komadom Coward, kjer kot gostujoči glasbenik Sasha Boole (Me And That Man) z banjom (kar sicer v svetu metala že dolgo ni več novost) in na vokalih prikaže nežnejšo plat albuma, ki kljub umirjenosti celotnemu albumu doda svežino in ga naredi še bolj zanimivega. Enako bi lahko dejali tudi za naslednji komad, kjer gostujoče vokale prispeva Nick Holmes (Paradise Lost, Bloodbath). …And a Cross Now Marks His Place je tudi prvi komad albuma, kjer najbolj do izraza pridejo doomish in sludge prijemi banda, ki jih Holmes s svojim depresivnim vokalom le še podkrepi, in zgodbi, kjer v pismu materi z bojišča sporočijo, da je njen sin padel v boju, doda posebno težo.


A preskok v bolj umirjene glasbene vode se hitro konča in band za zaključek poskrbi za pravo eksplozijo agresije, pomešane z epičnostjo. Zadnji trije komadi stopnjujejo napetost in jo dosežejo z 11 minut dolgo mojstrovino The Green Fields of France, kjer z najtežjimi ter disonantnimi riffi skladbi Erica Bogla iz leta 1976 vlijejo popolnoma novo podobo ter plošček na najboljši možen način pripeljejo do konca, kjer s skladbo War Out sklenejo krog Where Fear And Weapons Meet.

1914 so s to izdajo dokazali, da sodijo med elito žanra in z vsako novo izdajo lahko posežejo više. Where Fear And Weapons Meet je plošča, ki ne razočara in z novimi prijemi ustvari nek nov pogled, ki glasbeno razširi obzorje ustvarjanja. Ukrajincem je torej uspelo, da so presegli same sebe in v primerjavi s The Blind Leading The Blind naredili korak naprej.

Žal pa se je zgodilo ravno tisto nepredstavljivo, kar zdaj občutimo prav vsi, in vojna se je postavila na pot zasedbi, ki skozi svoja dela opominja prav na to, kar se nikoli ne bi smelo ponoviti. 1914 so razumljivo v celoti odpovedali turnejo All Quiet On The Western Front Tour 2022, ki bi zasedbo pripeljala tudi v naše konce (Max Klub, Velenje). Nesmisel sveta okoli nas mora postati preteklost in vsak opomin na to se mora usidrati v podzavest vsakega posameznika. Ali kot pravijo 1914 … Vojna prinaša smrt in z njo je smrt absurdna … življenje pa še absurdnejše …

»War can so easily be gilt with romance and heroism
and solemn national duty and patriotism
and the like by persons whose superficial literary and oratorical
talent covers an abyss of Godforsaken folly ...«

George Bernard Shaw, 1914