Vas lahko tokrat popeljem nekoliko v preteklost? Ste za? No, pa se odpravimo. V začetku devetdesetih se je v Združenih državah, natančneje v Seattlu, pojavila prav posebna glasbena veja z imenom grunge, ki je v trenutku obnorela svet. Govorilo se je celo, da bo ta zvrst ugonobila metal, ki je takrat res bil malo v zatonu. Pri »življenju« naj bi metal takrat obdržala neka nova veja, ki se je takrat pojavila in je slišala na ime groove metal. Vsi vemo, kako se je ta zgodba končala, in konec koncev je vsako razpredanje na tej točki brezpredmetno. Pomembno je le, da se je zaradi pojava novih zvrsti odprla neka nova glasbena sfera, ki je omogočila zasedbam odmik od klasičnih smernic, kar se je z leti le še razvijalo in razširjalo.
 
Takšno simbiozo različnih glasbenih žanrov sem konec lanskega leta ujel pri naših južnih sosedih, ko sem se spotaknil ob EP Zadrčanov Arises, ki nosi naslov Sessions Under A Pale Sun. Gre pravzaprav za hrvaško zasedbo, ki je nastala oziroma se prelevila iz power metal zasedbe Rising Dream. Ker je šlo za kar ogromen žanrski preskok, je sprememba imena bila več kot na mestu. Arises so tako leta 2019 izdali prvenec System in konec lanskega leta postregli z novo stvaritvijo Sessions Under A Pale Sun.
 
In tukaj tiči povezava z uvodno mislijo, saj so Arises z novim EP-jem ustvarili ravno to, kar se je takrat zdelo morda skoraj nemogoče. Sessions Under A Pale Sun je simbioza groove metala in grunga, ki se v štirih komadih žanrsko sprehodi po zelo zanimivi poti. Uvodna Release the Floods bo z grunge uvodom tipa Alice In Chains, ki ga najbolj v ospredje postavi vokalist Bruno, saj s svojim vokalnim spektrom postreže z niansami, ki so enostavno izvenserijske, vsakega poslušalca takoj odpeljala v devetdeseta. Glasbeno mu zasedba v ničemer ne zaostaja in že kmalu se pokaže agresivnejša plat banda, ki se iz »grungy« ritmov prelijejo v težje, mastnejše riffe ter z mogočnim growlom le še podkrepijo metalsko identiteto.  


Celoten EP je tako zanimivo prepletanje dveh zelo različnih si žanrov, ki v nekem pametnem razmerju delujeta še kako združena in simbiotično prepletata veje v trdno celoto. Najbolj netipičen komad ploščka je mogoče le Tiataga, kjer grunge enostavno ni našel mesta in je podkrepljen le s tršimi ter hitrimi, na trenutke tudi atonalnimi riffi, svoje pa dodajo še agresivni in direktni vokali.

Sessions Under A Pale Sun s štirimi komadi in skupno dolžino 15 minut dokaže, da je 15 minut dejansko dovolj, da EP doseže želen učinek, in sicer potrebo po še. Čeprav sem se osebno bolj identificiral z Brunovim projektom Sikasa, so Arises ravno dovolj predrzni z mešanjem žanrov, da me tudi njihov EP ni pustil hladnega. Upam lahko le, da bo kmalu luč sveta ugledal tudi nov dolgometražec, za katerega verjamem, da bo presegel predhodnika System in nadgradil tukaj recenzirani EP. Če vas zanima, kako Arises zvenijo v živo, pa ne oklevajte in jih poglejte na letošnji ediciji festivala MetalDays. Pozitivno boste presenečeni.