Konec lanskega oktobra so Štajerci Conventus Cerris tako prvič opozorili nase: »Na slovensko sceno stopa nova melodic death/black metal skupina Conventus Cerris. Člani skupine Jure Vandur (kitara in vokal), David Kupčič (kitara), Milko Kraner (bobni) in Oliver Čepek (bas kitara) so slovenskih in tujih odrov vajeni že od prej, saj so nastopali v skupinah Sabaium, To Hate, I vs. I, Indigo Child, Mor Zaboth in Decatholicize. Trenutno pripravljajo album z devetimi pesmimi. Do takrat pa jim lahko sledite preko njihovega Facebook profila.« (vir: Paranoid, Conventus Cerris novi na metal sceni).

Dobrih šest mesecev kasneje pa je že tu, prvenec z naslovom Temna Voda, ki s svojimi devetimi komadi dosega slabih 40 minut melodičnega metala. In tako smo že tudi sredi dogajanja, sredi opisovanja, pri katerem ste morda opazili, da sem izpustil dodatni oznaki »black« in »death«. To sicer ne pomeni, da Temna Voda ni vse to, vendar zagotovo pa ni samo to. Temna Voda kot album – na temu najdete tudi pesem s tem naslovom – je namreč tudi thrashersko, rockovsko ali celo samo metalsko melodična, s čimer se spekter konkretno razširi in zagotovo nagovori širši krog slušateljev, ki ne konzumirajo ekstremne oblike black in death metala. Zato vsekakor ne preseneča, da je album na momente melodičen v slogu Amon Amarth, po drugi strani nas nežne melodije ponesejo tudi v rock vode, kjer se prepletajo s prijetnimi in nalezljivimi kitarskimi solažami, medtem ko kakšen štiklc v slogu komada Neskončno Hrepenenje, ki je mimogrede moj najljubši, postrežejo ob uvodu tudi z manjšo dozo black metal udarnosti in melodike, preden nas lead kitara ponovno ponese v »lepše« in vedrejše vode.

Potovanje po Temni Vodi prijetno zaokrožijo slovenska besedila, ki jim med poslušanjem ni težko slediti. Razločen, skoraj govorjeni growl podaja slovenske besede dokaj jasno, kar poslušalcu omogoča, da hitro ugotovi, da so besedila oziroma misli temnejše ali težje kot glasba sama. Zanimivo nasprotje, ki se celostno gledano kljub vsemu dobro ujema oziroma dopolnjuje.