Zdi se mi, da na Devildriver včasih pade nekakšen negativen žarek s strani neinformiranih ljudi, češ da skupino vodi znani nu-metal pevec iz skupine Coal Chamber. Govorim o Dezu Fafari, ki je v sedmih letih z Devildriver izdal že četrti album, s katerim dokazuje glasbeno zrelost, obenem že četrti dokaz, da ne smemo omeniti več kakršnekoli povezave z nu-metalom.
Od tega albuma sem pričakoval nekaj zelo brezkompromisnega. Niti nisem pričakoval, da bodo lahko presegli prejšnji izdelek The Last Kind Words. Pa sem le dobil trinajst skladb, ki po eni strani vsebujejo pravi thrash/groove energijski naboj, ki me tako nabije z adrenalinom, da bi lahko sodeloval z večtisočglavo množico na kakšnem prašnem festivalu v največjem moshpitu. Devildriver na srečo niso le klon Machine Head ali Soulfly. Rešujejo jih predvsem melodično obarvani aranžmaji, s katerimi se hvali mnogo današnjih ameriških skupin, ki so odkrile Iron Maiden. Skupina napram prejšnjemu albumu na Pray For Villains ne ponudi nič posebno novega. Dez Fafara zveni (še vedno) kot stekel pes, ki mu kar ne zmanjka energije za grizenje ogledanega plena. Skupina ni opustila ničesar, kar bi ji lahko kasneje očitali. Celo nedistorzirani deli, ki podajo skladbam neko bolj melanholično vzdušje, so bili vpeljani nazaj. Edino, kar jim lahko očitam je, da so se malce poenostavili. Bolj kot ne se na čase zdi, da se skupina osredotoča na skladbe, ki bodo udeležence koncerta vzpodbudili k divjanju vse povprek. Še vedno sem prav presenečen, da skupini kljub »štancanju« albumov uspe izdati spodoben izdelek.
Dez Fafara ni ravno domiselen pisec besedil. Še vedno se poudarjajo razne hardcorovske misli o prijateljih, družini in osebni neodvisnosti. Precej klišejsko z izjemo ideje naslova albuma, češ, niso vsi tisti, ki se nam predstavijo kot dobričine, zares dobri. Zato je pač treba dati možnost tistim, ki naj bi bili v obstoječi družbi opredeljeni kot nekaj škodljivega in so zanikani s strani marsikatere institucije.
Leta 2007 na festivalu Download so se Devildriver želeli zapisat v Guinessovo knjigo rekordov z največim circle pitom, ki naj bi zajemal okoli 60.000 sodelujočih. Posnetek je deloval prepričljivo, a je rekord bil zanikan, ker se fizično ni dalo prešteti toliko ljudi naenkrat. Devildriver se na to očitno ne ozirajo. Pot se nadaljuje in hudič je zelo dober voznik.

Primož