RECENZIJE

9. 9. 2021
Dickless Tracy - Grave New World
Monsterbilly Records, 2021

Morda bo moj uvodni stavek zvenel čudno, a Dickless Tracy spadajo med staroste slovenskega (death) metala. Po 24 letih od ustanovitve nam je zasedba, ki od leta 2015, odkar se je bratoma Cepanec pridružil Jernej »Horzs« Rejc, deluje kot trojica, postregla s številnimi split izdajami, demo posnetki, EP-jema in od letošnjega septembra dalje že tudi s petimi studijskimi albumi. Da bi lahko trdil, da band za vsak nov album potrebuje več časa, bi moral konkretno izkriviti številke, a 7 let premora po Paroxysm of Disgust brez dodatnih vmesnih izdaj je trojici očitno dobro delo, saj je Grave New World resnično uspel primerek »death« metal ploščka.

In zakaj sem postavil pridevnik death v navednice? Ker aktualni album iz hiše Dickless Tracy dejansko ni samo to. Njegova osnova je seveda trdno zakopana v tem žanru, toda band je zrasel na grindcoreu, tega pa se tudi tokrat ni uspel povsem otresti. O tem najmočneje pričata zadnja dva komada, in sicer že vsem poznani The Curse of Michael Myers in predhodno neizdani The Darkside, od katerih noben ne dosega dveh minut dolžine.

Po drugi strani pa se je trojica z marsikaterim od ostalih komadov na Grave New World, ki v povprečju merijo slabih 5 minut, navezala na odlični Beautiful Yet Deformed z že omenjenega predhodnika, kar v praksi pomeni nemalo low in še več mid tempo delov, s katerimi zasedba ustvari drugačne vrste heavy atmosfero. Osebno sem sicer mnenja, da se zasedbi ne uspe približati kakovosti komada Beautiful Yet Deformed, a to je že stvar osebnega okusa in hkrati sem prepričan, da to tudi nikoli ni bil namen te trojice. Poleg tega vidim oziroma slišim prednosti recenziranega albuma drugje.

Grave New World pričakovano ni divji ali na blast beatih – čeprav teh sploh ne manjka –  osnovan album, prav tako uporaba ene kitare ne zasiči zvoka in zato hitro omogoča sproščeno sledenje death metalu, ki bas kitari dodeljuje veliko prostora in s tem na groovy način, ki bo v živo takoj silil k headbanganju, začini celotno zadevo. Spet nekoliko drugače pa preseneti moj najljubši komad Faydark Forest, tretji in zadnji single, s katerim je zasedba predhodno napovedala album. Ta nekje v drugi polovici uporabi industrijski efekt, na katerega med poslušanjem vedno znova čakam kot otrok na obljubljen sladoled.

Grave New World po mojem ponuja dosti všečnih riffov in ravno dovolj kompleksnih struktur, da gre album po eni strani dovolj hitro v uho, po drugi strani pa je dovolj zahteven, da se ga človek ne naveliča po nekaj poslušanjih. Zato: »If you believe in god go to church!«, vsi ostali pa si privoščite Grave New World.

SORODNE VSEBINE:
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
28. 9. 2022
Blind Guardian - The God Machine
Recenzija
27. 9. 2022
Belphegor - The Devils
Recenzija
23. 9. 2022
Kings of Mercia - Kings of Mercia
Recenzija
22. 9. 2022
Teethgrinder - Dystopia
Recenzija
21. 9. 2022
Silent Knight - Full Force
Recenzija
15. 9. 2022
Lybica - Lybica
Recenzija
12. 9. 2022
Shadow Dungeon - Gæstgerýne
Recenzija
9. 9. 2022
Ensanguinate - Eldritch Anatomy
KONCERTI & FESTIVALI
6. 10. 2022
KoD otvoritev sezone: Ensanguinate, Dickless Tracy, Black Camo
Orto Bar, Ljubljana
6. 10. 2022
Reverber, Terminal Disease
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
7. 10. 2022
Vienna Metal Meeting 2022
Arena, Dunaj, Avstrija
8. 10. 2022
Suma, Britof, Hoba
Channel Zero, Metelkova, Ljubljana
8. 10. 2022
The Stone, Terrörhammer
Dom omladine Beograda, Beograd, Srbija
8. 10. 2022
Black (Metallica tribute)
Orto Bar, Ljubljana