Po 2 letih obstoja je norveška black metal superskupina Dold Vorde Ens Navn izdala svoj dolgomeztražni prvenec, ki nosi naslov Mørkere. Tega je predhodno napovedala s tremi singli, in sicer Løgnenes Abstinenser, ki zaseda na albumu drugo mesto, in Er det måneskinn ter Syke Hjerter, s katerima se album zaključi. Menim, da so komadi kar dober pokazatelj tega, kar četverica iz Osla zna in ponuja.


Vicotnik (Dødheimsgard, Strid, Ved Buens Ende), Myrvoll (Dødheimsgard, Ved Buens Ende), Cerberus (ex-Dødheimsgard) in Haavard (ex-Satyricon) torej po EP-ju Gjengangere i hjertets mørke ostajajo združeni pod skupnim imenom Dold Vorde Ens Navn, glasbeno pa ponujajo bolj enoten, folklorno obarvan (melodični) black metal. In ta obarvanost je včasih izrazitejša oziroma močneje poudarjena, spet drugič malo manj. Če se ponovno naslonim na zgoraj omenjene single, bi bil prvi tisti, kjer je več (melodičnega) black metala, zadnji pa tisti, kjer je poudarek na folklornih ali celo ambientalnih elementih večji. Slednji učinek je dosežen z akustično kitaro, nežnim clean petjem, zborovskim clean petjem in godali. Pripovedovalni način podajanja besedila pa nas celo ponese izven tradicionalnih (metal) okvirjev, s čimer zasedba ponudi tudi določeno dozo avantgardnosti, kar pa je od zgoraj naštetih možakarjev tudi za pričakovati.


Toda Mørkere nima samo močne folklorne strani, temveč prepriča tudi s pravo dozo mešanice z black metalom, ki je presenetljivo poslušljiv in nalezljiv, saj gre izredno hitro v uho. Sledenje komadom ob poslušanju sploh ni težko, hkrati pa določeni momenti še kasneje odmevajo v ušesu, s čimer je dosežen tudi dolgoročni učinek. Priporočam!