
Jegulja – Anguilla Guerrilla
Jegulja
Anguilla Guerrilla
God Bless This Mess Records, 2024
12. 8. 2024
Jegulja je zabavno ime za band. Moje prve misli ob tej besedi so bile takšne:
- Band se ne jemlje resno, kar nakazuje na visoko stopnjo samorefleksije in užitek ob preigravanju lastne glasbe.
- Kaj ne obstaja nek bizaren videoposnetek z občutljivo erotično vsebino, ki sliši na naslov »jeguljina juha«? (zainteresirane bralce pozivam, da poguglajo »eel soup«, a tudi »octopus girl« ni od muh)
- Je jegulja zoološko riba ali kača in ali je inteligentna žival? (je riba, o inteligenci so na spletu deljena mnenja)
- Kaj ne obstaja nek ameriški band The Eels? (ja, obstaja!)
Tako. Lepo po vrsti sem najprej poiskal odgovore na zgornja vprašanja in si ogledal določene videoposnetke. Zdaj sem videl dovolj, da sem bil pripravljen na poslušanje tretjega, da uporabim priljubljeno frazo mojih paranoidnih kolegov, dolgometražca ljubljanskih domačinov Jegulja, ki nosi naslov Anguilla Guerrilla. Radovedni um se je spet takoj vprašal, kaj naslov albuma sploh pomeni? Anguilla je britansko čezmorsko območje v Karibskem otočju. Okej, vse jasno. Obeta se glasba, primerna za zganjanje vragolij v tropskih krajih!
In beseda je meso postala. Instrumentlni stoner za na dopust, pivo v roki in groovanje ob fuzz kitarah. Ponavljanje istega riffa minutko ali dve umiri nemirne misli in odžene skrbi. Baby Pictures of Famous Dictators je tipičen primer s tem vzorcem oziroma mi je (verjetno zaradi imena komada) ostal najbolj v spominu. Rdeča nit albuma je stonerska raba kitarskih in bas efektov ter groovy bobnov, ki radi opominjajo na puščavo Palm Springs, od koder ti ritmi izvirajo. Pomanjkanje vokalov ni moteče, saj je glasba razgibana na drugačne načine. Poslušajte Zombie Casanova – kitarski solo, ki mu sledi thrash tempo, ki ne bi mogel bolj kršiti stonerskih doktrin (tudi v Kali nekdo namesto marihuane kadi crack). Uporaba dvojnih pedal ni tipična pri dotični podzvrsti, a so Jegulja vseeno poredne ribe in se v Consider it a Favour igrajo z ritmi in riffi na podoben način kot punci z jeguljino juho. Očka je zagotovo ponosen. Pious Bias vsebuje odsek, ki je poklon speed metalu in mötorheadovski šoli. Tudi progresivni riffi in celo cowbell so zastopani (#morecowbell). Astro Ogre je galopski komad s triolami, kakršnih smo vajeni pri Iron Maiden. Če uporabim lastne besede banda, se umeščajo »nekje med psihedeliko, prog rock, stoner, punk in metal. Med minimalizmom in virtuoznostjo, surovo preprostostjo in kompleksnimi aranžmaji«. Sploh ne vem, kaj se trudim z recenzijo, saj so Jegulja v eni povedi strnili svojo esenco.
Osem komadov, ki jih ponuja Anguilla Guerilla, je vsekakor več kot primernih za poletni oddih, ko vročina skuri možgane in je lagodno poležavanje najoptimalnejša izbira. Razgiban stoner, ki krade elemente vseh zgoraj omenjenim zvrstem – lahko bi rekli, da je ravno to skrit pomen druge naslovne besede Guerilla. Če te vrstice bere (trenutni) Jeguljin bobnar – pazi nase in imej oči na pecljih! Band je menjal bobnarje s skoraj enakim tempom kot slavni Spinal Tap. V Anguilli se izogibaj kač, morskih psov, vrtnarjenja, jazz festivalov in stvari, ki povzročajo spontane samovžige.
Avtor:Ožbej Zupančič






