Že dolgo se nisem tako zelo namučil oziroma potreboval tako zelo dolgo, da sem izoblikoval mnenje o nekem albumu. Nekje na poti do točke, na kateri sem danes, sem na pomoč »poklical« dva kolega z izkušnjami na področju black metala, da bi potrdila moje začetno prepričanje o tem, da Ingen sk​å​nsel ne obeta. Sicer oba kolega iz bandove diskografije poznata samo aktualni album oziroma sta stopila v stik z bandom s tem, a oba sta se strinjala, da gre pri tem izdelku za prepričljiv oziroma dober primerek norveškega black metala stare šole. No, in to je tudi bil razlog, da sem se tako dolgo mučil oziroma kolebal.

Da zveni plošček Ingen sk​å​nsel starošolsko, seveda nikoli ni bilo pod vprašajem. Le dolgo se nisem mogel odločiti, ali mi je to v tem primeru všeč ali ne. Dodatna težava, ki je kolega pri poslušanju nista imela, je okoliščina, da vem, da album na trenutke zveni kot kakšen njegov predhodni izdelek. Ne samo torej, da sem marsikaj z Ingen sk​å​nsel slišal že pred leti med odkrivanjem drugega vala black metala, Koldbrann se z aktualnim ploščkom naslanjajo tudi na lastne viže. Z obema ovirama v ušesih ali drobovju sem se torej le počasi prebijal do končnega zaključka, da to pod črto vseeno ni slabo.

Ker mi je že med začetnimi poslušanji v uho padel komad Forstanden seiler sin egen sjø s svojo nadvse vpadljivo refrensko melodijo, sem sploh vztrajal. Sčasoma so se temu enemu komadu pridružili še Rykk skaperverket opp med roten, ki dejansko v mojih ušesih predstavlja vse, kar odlikuje Koldbrann kot band, I unaturens vold me je s čustvenim nabojem vedno močneje vabil v svoj peklenski krog, naslovni komad pa se je s svojim ostrim zobovjem tudi vedno globlje zagrizel v moje meso.

Sicer še vedno trdim, da bi se lahko band izognil kakšnemu »filler« trenutku in posledično album skrajšal za kak že slišani riff ali komad, a pod črto sem več kot zadovoljen, da sem vztrajal, saj danes slišim album z drugačnimi ušesi. Je pa vprašanje, koliko vas je takih, ki se vam takšno moje početje splača ali se bo obrestovalo. Sam se v vsakem primeru veselim ponovnega snidenja z bandom, in sicer na letošnji izvedbi avstrijskega festivala Celebrare Noctem.