Ameriško black metal zasedbo Krieg smo na našem portalu letos že predstavili. N. Jameson, idejni oče za omenjenim imenom, je bil letos namreč zelo aktiven. Pod njegovo taktirko je luč sveta ugledalo kar sedem studijskih izdaj: štirje split posnetki, dva EP-ja, od tega tudi recenzirani Isolation/Transmission, ki je z dvema komadoma napovedal veliki ustvarjalni finale, studijski album številka sedem, Transient.
In v kolikšni meri je album v primerjavi s predhodno izdanim EP-jem presenečenje? V bistvu me je presenetilo samo dejstvo, da je glasba Krieg širšim krogom dejansko postala bolj sprejemljiva in posledično »komercialna«. Toda ne komercialna v slabem pomenu besede, temveč v primerjavi s preteklimi izdajami lažje prebavljiva, saj je poslušalec po koncu albuma zdaj dosti manj izčrpan kot prej. Do določene mere je Transient logično nadaljevanje predhodnika The Isolationist, saj vsebuje več kot dovolj prepoznavnih znakov banda iz preteklosti, ti pa se recimo pokažejo že takoj na začetku z uvodnima Order of the Solitary Road in Circling the Drain. Dodatno potrditev konfuzne, totalno zmešane in razmišljujoče preteklosti med drugim ponujata še Ruin Our Lives in Home proti koncu albuma, ki sta v dobršni meri zgrajena iz nemetalskih elementov.
Protiutež lastni težki glasbeni preteklosti pa ponujata že omenjena komada, ki sta skupna EP-ju in albumu. Najprej se na polovici albuma pojavi To Speak with Ghosts, ki albumu podeli bolj rockersko vzdušje, ki se z Walk with Them Unnoticed dodatno stopnjuje v smeri širše sprejemljivosti in odobravanja, saj konec koncev uporaba elementov groovy black'n'rola kljub vsemu ni povsem nova.
V knjižici albuma The Black House si lahko preberete zgodbo oz. idejo za nastankom albuma, ki jo lahko na kratko povzamem z idejo osebnega čustvenega izražanja skozi glasbo, zaradi česar dotični album od takrat do danes razumem kot avtorjev vrhunec ustvarjanja. Kaj točno ima povedati o aktualnem albumu, nisem iskal na spletu (lastnik originala pa še nisem postal), a zaradi navedenega ne morem trditi, da naj bi bil Transient njegova največja mojstrovina. Brez zadržkov pa lahko trdim, da gre za najbolj zapomljiv in »lahkoten« album do zdaj, ki bo zagotovo nagovoril največ ljudi. V meni je že vzbudil željo po ponovnem in bolj podrobnem poslušanju preostale diskografije.