Slovenska doom peterica Mist je bila v zadnjih mesecih (vsaj v internetnih metalskih krogih) ena izmed bolje opaženih in sprejetih metal zasedb iz naših krajev. To gotovo ni zgolj posledica opaznih koncertiranj, temveč tudi profesionalnosti njihovega prvega dema, ki je izšel v novembru. Plošček nam sicer ponudi le dobrih osem minut glasbe (v obliki dveh komadov), ga pa ravno v njegovi kratkosti krasi »cut to the chase« pristop, ki poslušalcu brez nepotrebnih ovinkarjenj prikaže, kaj Mist zmorejo.
Na demu je težko najti karkoli, čemur bi bilo moč oporekati. Kitarske linije so ubrane in ravno prav kompleksne, bas ponuja več kot le neko oddaljeno brundanje v ozadju (zlasti pri drugem komadu The Living Dead, kjer precej izrazito izstopa v miksu, kar je še posebej vredno pohvale, čeprav menim, da bi izbrani bas efekt pri tem resda lahko bil ustreznejši), bobnanje pa je točno in zanesljivo. Morda je še najbolj izstopajoč element vokal, za katerega sem dobil občutek, da ima v sebi skritega še precej neizkoriščenega potenciala (zlasti v smislu večje razgibanosti in razpona). Demo je tudi kvalitetno sproduciran, čeprav me je čistost produkcije že skoraj malce zmotila, saj sem pričakoval več umazanega, retro zvoka, za katerega se mi zdi, da bi se dobro podal bandu tega tipa, ravno zato, ker se Mist žanrsko spogledujejo z mešanico klasičnega doom metala in očitnimi vplivi okultnega rocka, kot so npr. ameriški (o)kultni rockerji Coven iz zgodnjih sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Pohvaliti velja tudi elegantno oblikovano naslovnico, ki krasi demo (in mi je osebno celo še bolj všeč v negativu).
Mist prinašajo v doom prepotreben val svežine – ne zgolj v slovenski, temveč širši evropski prostor (konkurenca v ZDA in na Otoku pa je že kar silovita) – in močno upam, da bodo ohranile dovolj motivacije, da resno vztrajajo pri zastavljeni poti in si ustvarijo prepoznavno ime (tudi na mednarodni sceni). Njihov prvi demo v poslušalcu pusti željo po še, kar je gotovo tisti učinek, ki ga hoče obetajoč mlad band doseči. Prav tako je ravno dovolj žanrsko odprt, da daje Mist zadosten manevrski prostor za njihovo nadaljnje udejstvovanje. Le malo »fine-tuninga« je še potrebnega, potem pa upam, da se dekleta čim prej lotijo snemanja dolgometražnega prvenca, saj je železo potrebno kovati, dokler je vroče.