Nefarious Vermin v drugo. Tokrat z imenom Abolition of Tradition. Dolgometražni prvenec Postojnčanov Elongated Misery je izšel v koronskem poletju leta 2020, lani je sledil live split posnetek Grind Kaos Live z bandi Agregat, Iritator, Rektal Krek in Duplo Truplo, maja letos pa torej še aktualni plošček, ki njegovega predhodnika prekaša za dobrih šest minut več glasbe, a z osmimi komadi še vedno ne doseže več kot 23 minut skupne dolžine.

Na album Abolition of Tradition sem bil opozorjen v živo, in sicer v Murski Soboti na Vulva Feast Festu ali Tolminator Warmup Showu, kjer sta nastopila tudi Nefarious Vermin. Deathmetalski dvojec je takrat pomešal stare in nove komade, tako da je končni rezultat pokazal, da novi plošček ne odstopa dosti od uveljavljene poti. Nefarious Vermin še zmeraj zvenita hitro in umazano, k čemur v največji meri pripomore navita distorzija na kitari. Njun death metal je še naprej močno »crustovsko« obarvan, d-beat ritmi so eden izmed bandovih glavnih lajtmotivov. Kot osebno češnjo na vrhu torte pa razumem blackmetalsko obarvanost določenih ritmov in riffov. V tej zvezi sta me sploh pozitivno presenetila dungeon synth uvod v komad Sharpen The Guillotine in minimalistična uporaba klaviaturskih vložkov na koncu komada Urine Tomb, ki je že v Murski Soboti pozitivno opozoril nase. Nič drugače ni na recenziranem ploščku, kjer komad zaseda zadnje mesto in s tem konkretno vzbudi željo po ponovnem poslušanju.

Vesel sem torej, da Postojnčana nista odložila svoje energičnosti in da lahko poslušam tovrstno glasbo tudi iz domačih logov.