Odkar sem leta 2015 pisal o Demu III, sem nekako izgubil stik z Noč. Tega mi je dejansko žal, saj je J. B. v tem času stopil konkretno na plin in do danes izdal že kar deset demo posnetkov. Pri tem se je glasbenik držal identičnega načina poimenovanja, ki na prvo oko napove kronološko zaporedje posamezne izdaje, najbolj produktiven pa je bil lani, medtem ko je letos proizvedel »komaj« dovolj gradiva za en EP.
Toda povsem v nasprotju s predvidljivim in enostavnim poimenovanjem se ponaša glasba z mešanico, ki je za pravega čistokrvnega metalca več kot le izziv. Je prej ovira, ki je nikoli ne bo mogel premagati, saj Demo X uporablja metal le še za kuliso. Da sem prišel stvari do dna oziroma da sem ugotovil, v kakšnih žanrskih vodah Noč trenutno pluje, sem moral sprva malo pogooglati, kaj je to Cloud Rap. Ker nočem biti pameten na področjih, kjer mi jasno manjka ustrezne kilometrine, lahko povem le toliko, da gre dejansko za neke vrste rap, ki v ozadju uporablja različne klaviaturne vložke. Medtem ko je tovrstno podajanje besedila zame resnično nekaj novega, tega za klaviature ne morem trditi, saj je takšen način igranja v metalu prisoten že kar nekaj časa, pospravljen je pa že od nekdaj v predalček z oznako »eksperimentalno« ali »atmosferično«. Je pa spet res, da zvončkov, ki krasijo Wroth and Grain, v takšni obliki že dolgo nisem slišal. Prekrasno.
Povsem drugačna je druga polovica EP-ja oziroma natančneje druga polovica drugega komada New Solitary Flesh, ki je še najbolj klasično metalska, saj gradi vzdušje v slogu prvotnih posnetkov, in sicer na depresivnem black metalu: nerazpoznavno, nečloveško kričanje, repetitivni riffi, enolično bobnanje in distorzija na ful.
Spet povsem drugače deluje zaključni Der Vogelschädel und Die Verlorene Nächte, ki ostaja ves čas na meji med black in folk metalom v slogu Ulver iz obdobja albuma Bergtatt – Et Eeventyr i 5 Capitler, kjer igra glavno vlogo romantična akustična kitara. Vse skupaj je iz ozadja začinjeno še z burzumovsko atmosfero albumov Det som engang var in Hvis lyset tar oss, kar naredi glasbeni spekter posnetka dodatno nepredvidljivo širok.