Silent Obsession so mlada death metal zasedba iz Alžirije. Skupina je nastala leta 2017 kot kvartet, vendar v prvotni zasedbi ni izdala ničesar. Lani je potem prišlo do zamenjave vokalista, bandu se je pridružil Danny, ki je hkrati v zasedbo prinesel dodatno kitaro in tako položil temelje za tehnično obarvano deathmetalsko ustvarjanje. Ovir za prvi studijski posnetek torej ni bilo več, Alžirci pa so se v tej zvezi odločili za EP.

Polvečerec Lost je izšel spomladi lani, vsebuje pa vsega skupaj 4 komade, ki vsega skupaj presenetljivo ne premorejo več kot slabih 13 minut glasbe. Zanimivo je tudi, da uvodni Intro ni samo pričakovani uvod, temveč že kar polnopravni komad z vokalom. Na Lost se odvijajo stvari dokaj hitro, kar pomeni, da že omenjeni Intro bolj ali manj jasno pove ali izda, kakšen death metal proizvaja recenzirani kvartet. Gre za tehnično-progresivni death metal, kakršnega poznamo recimo od legendarnih Carcass. Tako komad Intro kot Lost kot celoten plošček ponuja dosti menjav ritma, konkretno dozo melodike in groova ter številne kitarske solaže, ki pa niso same sebi namen, temveč jim je prijetno prisluhniti. Osebno mi je najbolj všečen komad D.E.A.D., ker zna najmočneje stopiti na gas in ponuja največ brutalnosti, hkrati pa se ne izgubi v brezzveznem nabijanju.

Če torej radi prisluhnete angleškim Carcass in njim podobnim death metal izvajalcem, potem lahko poskusite tudi z death metalom iz hiše Silent Obsession. Ne pričakujte Nove Amerike, za kratkočasenje v aktualnih koronskih časih med čakanjem na svoj odmerek čudežnega cepiva pa se zagotovo ne boste počutili izgubljenih.