Na današnji dan
2011
Amon Amarth izdajo svoj osmi album Surfur Rising
PARTNERJI
Oddaja z metal muziko
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

RECENZIJE

27. 2. 2018
Tribulation - Down Below
Century Media Records, 2018

Minila so tri leta, v katerih so Tribulation od albuma The Children Of The Night izdali dva singla, dva EP-ja, en split in letos končno tudi nov celovečerec, četrti album Down Below.

Kot je že nakazal predhodnik, imamo na aktualnem ploščku zelo malo opravka z death ali black metalom in temu primerno dosti več opravka z gotičnim rockom, kakršnemu so recimo bili nekoč zapisani Tiamat ali Samael. Z omenjeno spremembo ali usmerjenostjo seveda ni nič narobe, iz marsikaterega vidika zna biti celo dobrodošla, vendar pa hkrati tudi pomeni, da je band postal povsem nezanimiv za vse ljubitelje trših melodij in prijemov – v kolikor so se ti sploh kdaj zanimali za te Švede. Osebno me moti le okoliščina, da Tribulation tokrat ne zvenijo več »kot nekoliko trši Ghost, se pravi heavy black metal z močnim vplivom rocka« (vir: Melancholia), temveč že skorajda kot Ghost sami. Sicer je band od svojih blackmetalskih korenin obdržal harsh vokal in tudi strukture pesmi še zdaleč niso tako zelo popish (ali je to dobro ali ne, je odvisno od zornega kota opazovalca), zaradi česar se bo marsikateri sledilec banda čudil mojim besedam, toda če bo zasedba nadaljevala v tej smeri z glasbeno transformacijo, se zna zgoditi, da bodo kmalu dejansko pristali v isti glasbeni četrti kot Duhec.

A zaenkrat še niso tam. Zaenkrat nam ponujajo venček devetih pesmi, ki ga vmesni instrumental Purgatorio deli na dva dela, ki si med seboj sploh nista veliko različna. Vsaka pesem je nekakšna zgodba zase in hkrati del mozaika, iz katerega je sestavljen album. Romantična atmosfera je prevladujoča in prepletena s temačnim dark wavom, vsestransko uporabljene klaviature mnogokrat delujejo kot glavni nosilec melodije, medtem ko ustvarjajo kitare dramatične momente, zaradi česar na albumu v celoti ne najdemo dosti tiste značilne metalske udarnosti.

Za moj okus pa manjka tudi nek pravi hit, ki bi bil dovolj nalezljiv, da bi se ustalil nekje v spominu. Po vsakem poslušanju se zavedam, po kakšni poti sem z bandom stopal nekaj več kot tri četrt ure, vendar posamezni koraki so že med potjo pozabljeni.

SORODNE VSEBINE:
8. 9. 2008Heaven Shall Burn - Iconoclast / Recenzije
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
28. 3. 2024
Aeternus - Philosopher
Recenzija
20. 3. 2024
Feral Forms - Premalignant (EP)
Recenzija
19. 3. 2024
Dog Chasing Sun - Old Man’s Doom
Recenzija
18. 3. 2024
Kanonenfieber - U​-​Bootsmann (EP)
Recenzija
15. 3. 2024
Morost - Devour Thine Light (EP)
Recenzija
13. 3. 2024
Static-X - Project: Regeneration Vol. 2
Recenzija
8. 3. 2024
Taake - Et hav av avstand
Recenzija
7. 3. 2024
Sodom - 1982 (EP)
KONCERTI & FESTIVALI
28. 3. 2024
Inferno Metal Festival 2024
Rockefeller / John Dee / Sentrum Scene, Oslo, Norveška
28. 3. 2024
KoD: Glista, Prototype 5, Black Camo
Menza pri koritu, Metelkova, Ljubljana
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija