RECENZIJE

27. 2. 2018
Tribulation - Down Below
Century Media Records, 2018

Minila so tri leta, v katerih so Tribulation od albuma The Children Of The Night izdali dva singla, dva EP-ja, en split in letos končno tudi nov celovečerec, četrti album Down Below.

Kot je že nakazal predhodnik, imamo na aktualnem ploščku zelo malo opravka z death ali black metalom in temu primerno dosti več opravka z gotičnim rockom, kakršnemu so recimo bili nekoč zapisani Tiamat ali Samael. Z omenjeno spremembo ali usmerjenostjo seveda ni nič narobe, iz marsikaterega vidika zna biti celo dobrodošla, vendar pa hkrati tudi pomeni, da je band postal povsem nezanimiv za vse ljubitelje trših melodij in prijemov – v kolikor so se ti sploh kdaj zanimali za te Švede. Osebno me moti le okoliščina, da Tribulation tokrat ne zvenijo več »kot nekoliko trši Ghost, se pravi heavy black metal z močnim vplivom rocka« (vir: Melancholia), temveč že skorajda kot Ghost sami. Sicer je band od svojih blackmetalskih korenin obdržal harsh vokal in tudi strukture pesmi še zdaleč niso tako zelo popish (ali je to dobro ali ne, je odvisno od zornega kota opazovalca), zaradi česar se bo marsikateri sledilec banda čudil mojim besedam, toda če bo zasedba nadaljevala v tej smeri z glasbeno transformacijo, se zna zgoditi, da bodo kmalu dejansko pristali v isti glasbeni četrti kot Duhec.

A zaenkrat še niso tam. Zaenkrat nam ponujajo venček devetih pesmi, ki ga vmesni instrumental Purgatorio deli na dva dela, ki si med seboj sploh nista veliko različna. Vsaka pesem je nekakšna zgodba zase in hkrati del mozaika, iz katerega je sestavljen album. Romantična atmosfera je prevladujoča in prepletena s temačnim dark wavom, vsestransko uporabljene klaviature mnogokrat delujejo kot glavni nosilec melodije, medtem ko ustvarjajo kitare dramatične momente, zaradi česar na albumu v celoti ne najdemo dosti tiste značilne metalske udarnosti.

Za moj okus pa manjka tudi nek pravi hit, ki bi bil dovolj nalezljiv, da bi se ustalil nekje v spominu. Po vsakem poslušanju se zavedam, po kakšni poti sem z bandom stopal nekaj več kot tri četrt ure, vendar posamezni koraki so že med potjo pozabljeni.

SORODNE VSEBINE:
25. 1. 2001Nocturnal Rites - Afterlife / Recenzije
ZADNJE OBJAVE
KONCERTI & FESTIVALI
2. 8. 2021
Trnovfest: Black Ivy
Center slovanskih kultur France Prešeren, Ljubljana
5. 8. 2021
Trnovfest: Hogminister
Center slovanskih kultur France Prešeren, Ljubljana
7. 8. 2021
Trainstation Subart Open Air: Srd, Jegulja, Reach A.D., Smrt, Razvalina
TrainStation SubArt, Kranj
11. 8. 2021
Trnovfest: Tidal Waves
Center slovanskih kultur France Prešeren, Ljubljana
11. 8. 2021
Bloodstock Open Air 2021
Walton-on-Trent, Združeno kraljestvo
13. 8. 2021
Metal on the Hill 2021
Schlossberg, Gradec, Avstrija