Alice Cooper / Dogs D’Amour

“Welcome To Dragontown” je naslov turneje, s katero je Alice nekaj več kot leto po izidu albuma Dragontown končno odigral tudi nekaj nastopov po Evropi. Uspešnih? Seveda, saj je bil koncert v Münchenskem Colosseumu razprodan.
Sprva naj bi bili Aliceovi gostje losangeleški glamerji L.A. Guns, ki pa so turnejo odpovedali. Namesto njih so vskočili Dogs D’Amour. Colosseum že pred njihovim nastopom ni bil tak kot ponavadi. Aliceovih rekvizitov pač ni preprosto skriti. Klub je bil seveda poln, publika pa presenetljivo mlajša kot na zadnjem Cooperjevem koncertu, ki sem ga videl.
Dogs D’ Amour so bili očitno kar dobra izbira. S svojo glasbo, ki variira nekje med hard rockom, glamom in ostrim, novodobnim rock ‘n’ rollom, so se izkazali za odličen koncertni band. Energija, spontanost in dogajanje na odru so bili zadostni razlogi, da so izpeljali težko nalogo – igrati za publiko, med katero verjetno ni bilo niti enega, katerega glavni razlog za prihod na koncert bi bili Dogs D’Amour in jo ogreti za ime kot je Alice. Vsekakor jim je uspelo, saj je publika ostala pred odrom in začela sodelovati.
Nastopa, kot ga ima Alice seveda ne vidiš vsak dan. Pri njem je vse podrejeno showu, kar pa seveda pri mojstru horrorja ni razlog, da bi bila zvok in izvedba glasbe na manjšem nivoju od stoodstotnega. Že preden se je pojavil Alice, so bile vse oči uprte v oder, kjer je bilo kaj videti: od kulis do rekvizitov, ki oder spremenijo v… nekaj povsem drugega. Alice se je spet pojavljal v različnih kostumih, ker pa se petja tiče, pa se njegovemu glasu nikakor ne pozna, da je starejši od pol stoletja. Prav tako se je izkazal band, med njimi sta bili tudi dve veliki imeni – Dizzy Reed (ex- Guns N’ Roses) za klaviaturami in Eric Singer (ex- Kiss) za bobni. Set lista je seveda vsebovala tisto, kar smo lahko pričakovali – stare klasike, nekaj komadov z zadnje plošče ter tudi nekaj novejšega materiala. Jasno, kakšen komad sem tudi pogrešal, ampak ob upoštevanju Aliceove bogate diskografije je to seveda razumljivo. Alice si je za turnejo seveda omislil nekaj novih odrskih spektaklov in obdržal tiste, ki so tradicija njegovega nastopa.
Nasploh cel koncert si zasluži odlično oceno – od predskupine do Alicea, od zvoka do igranja glasbenikov. Alicea ne greš gledat zgolj zato, ker je legenda, ampak zato, ker je na odru perfekcionist, ker kljub več kot tridesetletnem nastopanju ne deluje dolgočasno, ker ima ob sebi kvalitetne glasbenike. In ker naredi spektakel.
Set lista: Sex, Death & Money, Brutal Planet, Dragontown, Sanctuary, Eighteen, Welcome To My Nightmare, Go To Hell, Billion Dollar Babies, Feed My Frankestein, Wicked Young Man, Nurse Rozetta, Dead Babies, Steven, Ballad Of Dwight Frye, I Love The Dead, Devil's Food, Black Widow, No More Mr. Nice Guy, Is It My Body, Fantasy Man, Trash, Lost In America, I Never Cry, Only Women Bleed, Poison, Under My Wheels, School's Out, Elected.