Artillery / Gonoba / Keller (19.9.2009)

Prizorišče: Ljubljana, klub Channel Zero. Datum: 19.9.2009. Ura: približno 21:00. Razgreto klubsko ozračje. Večja različica savne. Ob pogledu v atmosfero (strop) kluba je bilo možno uzreti celo en ventilator. A kaj, ko je bilo vroče kot v filmu Apocalypse Now in je ta ventilator izgledal le kot propeler helikopterja ... O groza, o groza, o TERROR ... SQUAD! Ta dan je bil rezerviran za thrash trojico, danske Artillery ter (po) domače Keller in Gonoba, ki so vsi enakovredno poskrbeli za dobro počutje obiskovalcev.
1. dejanje večera: Keller. Fantje so povzročali preveč trenja s hitrim igranjem thrash metala in s tem posledično ustvarjali več toplote v prostoru. Neumorno preganjanje strun in bombastična ritmika. Kinetična energija dobi nove razsežnosti pri nastopu Keller. (Hiper)Aktivna 0-24h ritem sekcija, penetriranje open bobnov ... skratka pomislek ob srditem metalu Keller je slednji: »Who let the (angry) dogs out?« Od koncerta do koncerta se pozna naraščajoč kvalitetni nivo nastopa. Nastop in nekoliko tudi sama glasba, ki jo proizvajajo, ujame sapo starega evropskega (tevtonskega) thrash metala. Z rafalom pesmi iz ustaljenega repertoarja, med drugimi Spreading Evil, ki naj bi se pojavile na njihovem studijskem prvencu, širijo podobno izročilo kot recimo Kreator in Coroner. Dober zvok je še dodatno pripomogel k mogočnosti nastopa Keller.
2. dejanje večera: Gonoba. »Thrash metal, razen vokala,« pravi Peter Gregorc – Pero. Strinjam se s to strokovno opredelitvijo! Pomisleki, da bobnar s svojimi palčkami biča pevca po hrbtu ob njegovih bolečih krikih in »ječanju« (petju?), niso tako neumestni. Všečnost vokala je pač stvar subjektivne narave, a vokal takšen kot je lepo kroji podobo Gonobe, v plus pa se mu šteje tudi dobro (humorno) povezovanje njihovega programa. Sicknesssss ... Masaža bas kitare je vrhunska. Posluh le-te in pogled na njo (oziroma prste, kako jo masirajo) je na ravni kvalitete velikih imen iz tujine. Neznana pa so pota metalcev, saj se je prostor dokaj prezračil, zadihal je s praznjenjem osrednjega dela med nastopom Gonobe. Ne glede na to so Gonoba svojo misijo opravili popolnoma uspešno.
Setlista Gonoba: Procreation, Violent Solutions, The Fall Of Mankind, Human:Error, Construction Deconstruction, In Vain, Sickness, Victim Of Myself, Chains Of Ignorance.
3. dejanje večera: (The Almighty) Artillery.Na oder pridejo dokaj posebni tipi, za katere se zazdi, da so zgrešili stavbo Fakultete. Vizualno je stvar dejansko izgledala kot da so žene spustile z vajeti na plano svoje može, ki so se odpravili zdivjat po evropskih odrih. Ali pa kot šolska ekskurzija enega profesorja fizike ali kemije (basistov izgled) in njegovih učencev (oba kitarista Stützer in pevec s kapami, slednji celo z volneno pri »+50°C« in stilsko podobo osnovnošolskih mulcev), a »sojenje človeka po izgledu in imidžu« je izpodbila izvedba in energija, ki so jo Artillery uvozili iz Danske. Ni trajalo predolgo in pod odrom se je razvnel rodeo s podivjanimi metalci (=mosh), priča smo bili metanju ljudi-bomb z odra (=stage divingi), ter nasilnemu prikimavanju z glavami (=headbanging). Ventilator, lociran neposredno nad tem dogajanjem, v tem trenutku verjetno ni bil odveč. Bombardirala pa je tudi skupina sama, pretežno s »hiti«, The Almighty, Khomaniac, The Challenge, Terror Squad, By Inheritance in drugimi, preostalo polovico repertoarja pa so predstavljali komadi z letos izdanega albuma When Death Comes. Malce jo je glavnemu bandu večera zagodel le zvok, s katerim je bilo pri njih opazno več težavic kot pri predskupinah in dvomim, da je za to kriva le pozicija na kateri sem se nahajal, a se na srečo organizatorjev zaradi polnega kluba to ni dalo bolje preveriti. Nič drastično motečega in zlahka zanemarljivo glede na dejstvo, da je bil celoten Artillery mení za ta večer serviran kakovostno. Če že kaj, je kvečjemu bolj pogrešljivo, da niso zaigrali še kakšnega kultnega komada (na primer In The Trash), saj so odigrali največ po dve skladbi s prejšnjih albumov, a na srečo imajo tudi nove zadosti energije in zadovoljivo mero privlačnih delov.
Nastop Artillery je bil presenetljivo dober, novi pevec sodi in ustreza k preostalemu moštvu tako kot mini krilo Claudii Schiffer. Ne glede na nekoliko italijanske napeve (™) občinstva z »Arti-lèri! Arti-lèri! Arti-lèri!« (tukaj lahko prisluhnete izgovorjavi besede, pa tudi lažje jo je vzklikati kot prejšnjo različico) , je pevec (sicer klišejsko a iskreno) pohvalil Slovenijo (uh, potemtakem pa nekaj le mora biti na slovenskih metalcih, če jih vsi hvalijo!). Rahlo pretirano pa se mi je zazdelo edino njegovo neprestano (namerno) »komolčenje« proti glavam ostalih članov skupine. Mogoče je enkrat/prvič zabavno, ampak opravljati eno in isto stvar kot Pez figurica postane sčasoma nezanimivo in mogoče celo nadležno.
Ni kaj, Artillery so nam pokazali vso svojo umetnost (Art), ki ga njihovo ime dobesedno premore in obiskovalcev nikakor ne gre grajati, ker so se manjšemu prizorišču navkljub prikazali v velikem številu. Pomembno je sodelovati oziroma prisostvovati, saj morajo biti razlogi za izpustitev takih dogodkov (Artillery niso vsak dan v Sloveniji) res zelo tehtni. Kar se tiče koncerta menim, da so tokrat povečini bili zadovoljni tako nastopajoči kot obiskovalci in organizatorji.
Setlista Artillery: Intro, Rise Above It All, By Inheritance, The Challenge, When Death Comes, Cybermind, 10.000 Devils, Upon My Cross I Crawl, The End, The Almighty, Khomaniac, Terror Squad, Out Of The Sky.

Darijan