Bon Jovi

(Od našega hrvaškega dopisnika – 8. del)

Veliki finale mojega potovanja se je odvil na razprodanem Olimpijskem stadionu v Münchnu, kjer so v okviru svoje turneje ob promociji albuma The Circle nastopili Bon Jovi. Čeprav so začeli svojo evropsko turnejo v Zagrebu, sem se odločil za ogled koncerta v Münchnu, kajti ujemal se je z ostalimi glasbenimi dogodki v mojem skrbno preračunanem načrtu, poleg tega pa je predstavljal nadvse lep zaključek mojega potovanja. Nemčija, Hrvaška, saj je vseeno. S pričakovanji, da bodo navkljub razprodanosti karte še na voljo, sem se z letališča napotil proti stadionu, kjer mi je z malo sreče uspelo pod prodajno ceno dobiti vstopnico z dokaj solidno pozicijo. Za spremembo sem se celo veselil sedenja na tribuni, na kar je bilo nekdaj bogoskrunsko že samo pomisliti, a vendarle jih štejem že 42. Videti tako morje ljudi – v tem primeru je stadion napolnilo 75.000 duš – me vedno znova fascinira. Nadvse fantastičen občutek je, ko veš, da se je toliko ljudi zbralo iz istega razloga in na istem mestu kot ti!
V času, ki so ga tehnični delavci porabili za pripravo odra po nastopu neke »brezimenske« predskupine, se je ozračje v publiki že dodobra segrelo. Ker sem bil na tribuni, sem videl band, ko je prišel in se začel vzpenjati na oder. Ob spremstvu še nevidene evforije so se pojavili pred publiko in začeli nažigati uvodno pesem Raise Your Hands z njihovega najbolje prodajanega albuma Slippery When Wet (1986). Prijatelji so mi javili, da se koncert prenaša tudi preko interneta, kar je v meni zbudilo še večje zadovoljstvo vedoč, da sem v živo prisoten na takem dogodku. Ko so v naslednjem bloku odigrali dve od mojih najljubših pesmi, You Give Love A Bad Name in Born To Be My Baby, sem bil v sedmih nebesih. Na tem mestu moram izkoristiti priložnost in napisati nekaj vrstic o sami skupini Bon Jovi, kajti ta pravzaprav ne obstaja več. Obstaja le še pevec (Jon) Bon Jovi in njegov spremljevalni ansambel. Ta spremljevalna četverica se namreč na dotičnem koncertu ni premaknila z območja 10 m2 okoli bobnarja, le tu in tam se je kitarist Richie Sambora, ki se mu je komajda uspelo očistiti alkohola, da je lahko nastopil na evropski turneji, pridružil Jonu v ospredju. V celoti je band le enkrat prišel do izraza, in sicer med akustičnimi setom. Tedaj so vsi skupaj prišli na sam vrh odra, tj. polkrožne steze, po kateri so lahko stopili med publiko. Še ena od zanimivosti je dejstvo, da je bil koncert relativno tih, čeprav je na tem mestu treba upoštevati, da se je dogodek odvijal skoraj v središču Münchna. Kar me je najbolj navdušilo, je bila atmosfera v publiki, kajti toliko pozitivne energije in izrazito iskrenega uživanja v koncertu že zelo dolgo nisem videl in občutil. To je opazil tudi prekaljeni stari lisjak Jon Bon Jovi, zato je med izvajanjem pesmi Bad Medicine v posvetilo Scorpionsom preklopil na Rock You Like A Hurricane. Če bi rekel, da je v publiki tedaj zavrelo, ne bi dovolj velik presežnik za opis vzdušja. Starejši poslušalci Bon Jovijev se verjetno spominjate, da skupina veliko dolguje nemškim heavy metal velikanom, saj so jih Scorpions vzeli za predskupino na svoji največji ameriški turneji leta 1984, ko so promovirali album Love At First Sting. Takrat so bili Bon Jovi še band z veliko začetnico, pa čeprav zelo majhen band, ki je komaj izdal svoj prvenec. S skladbo Keep The Faith je band končal regularni del koncerta, potem pa se vrnil z bisom, ki so ga sestavljale štiri pesmi, štirje mega hiti – psihedelična Dry Country, kavbojska Wanted Dead Or Alive, balada Always in rokerska Livin' On A Prayer. Ko smo že mislili, da je konec, so se še enkrat vrnili na oder in odigrali še komada These Days in Blood On Blood. Po treh urah in 27 odigranih skladbah se je fantastični dogodek, ki bi zlahka proglasil za odo radosti, zaključil. Vse potrebne sestavine so bile prisotne v ravno pravšnjih odmerkih: prekrasno vreme, množica odlično razpoloženih ljudi, fenomenalen band (pardon, pevec in spremljevalna skupina) ter kopica večnih pesmi.

Tako se je končala moja metalska Odiseja, naslednji dan pa se je vaš vdani kovinoplovec Sinbad vrnil v domači Zagreb v upanju, da bo lahko tak podvig še kdaj ponovil!

Prevod: Gorjanec