Dark Tranquillity / Sinergy / Griffin / Vanitas

Izredno bogat in koncertno naporen zadnji novembrski teden je del naše ekipe zaključil v Mariboru na Ultimate Metal Mayhem Stajermark, del pa na Dunaju, na koncertu Dark Tranquillity in Sinergy. Z njimi so se na turneji potili še Norvežani Griffin, v Planet Musicu pa so priložnost za nastop dobili tudi domačini Vanitas.
Slednji so tudi odprli koncertni večer. V tridesetih minutah so se predstavili kot soliden band, a avstrijske smo že gledali boljše, pa tudi slabše seveda. Igrajo neko mešanico med black in gothic metalom, pojejo v nemškem jeziku, imajo moški black vokal in ženski sopran, a količinsko prevladuje moški. Ženska se je več kot petju posvečala poplesavanju na odru, medtem ko je moški vokalist poizkušal ogreti tudi publiko. To mu je še kar uspelo, v pomoč pa so mu bili prijatelji, znanci v prvih vrstah.
Sledili so norveški heavy metalci Griffin. Band je praktično še neznan in po videnem ter slišanem izpolnjuje vse pogoje, da to tudi ostane. Pri samem nastopu je bilo veliko poziranja, predvsem s strani enega od kitaristov, ki kakšnega posebnega znanja ni pokazal, vseskozi pa je pozdravljal in se zahvaljeval publiki. Ne bi vedel zakaj, kajti odziv je bil res mlačen. To naj bi po njegovih besedah bila najboljša publika na turneji, a če so bili že tu aplavzi zelo mlačni in redki, kako je potem moralo biti šele drugod. Tudi vokalna predstava je bila na slabši ravni in vokalista bi po izgledu in načinu petja označili za vse kaj drugega kot tipičnega heavy metal pevca. Edina malo svetlejša točka je bila priredba Ozzyjeve klasike Crazy Train, drugače pa njihov power metal ne vsebuje nič posebnege in je dokaj neatraktiven.
Čisto drugače je seveda bilo pri Sinergy. Band je že večkrat dokazal svoje kvalitete, tako na koncertih kot na ploščah. Kadar so na odru, Sinergy nikoli ne skoparijo z energijo, igrajo zelo z zanosom in tudi tokrat ni bilo nič drugače. To velja za vso petorico, glavno besedo pa je vseeno imela Kimberly. Na žalost je bil tokrat njen vokal šibka točka nastopa simpatičnih Fincev, a vseeno je bila »gospa Laiho« zelo dobro razpoložena. S publiko je navezala zelo pristen odnos, pred Lead Us To War pa je na oder povabila tri fane (dve Hrvatici in njunega prijatelja), ki so bili na odru vse do konca pesmi. Res lepa gesta, ki je trije navdušenci nikoli ne bodo pozabili. Sinergy so igrali okoli 50 minut, v kar je bil vštet tudi dodatek z I Spit On Your Grave in Suicide By My Side. Pred začetkom prve je Kimberly ponovno Alexija prosila za enega »mastnega« in kljub pomanjkanju sline ga je ta uspešno »stisnil«. Drugače pa so v rednem delu prevladovale pričakovane pesmi prvih dveh albumov z The Bitch Is Back na začetku. Odziv publike je bil seveda na veliko višjem nivoju kot pri prvih dveh bandih skupaj, a vseeno je bilo čutiti, da je najbolj pričakovan nastop med obiskovalci še sledil.
Set lista Sinergy: The Bitch Is Back, Return To The Fourth World, Beware The Heavens, Gallowmere, The Sin Trade, Midnight Madness, Venomous Vixen, Lead Us To War, The Fourth World, I Spit On Your Grave, Suicide By My Side.
Velikokrat so že obkrožili Evropo in sedaj je končno prišel čas, da to storijo tudi kot headlinerji. Govora je seveda o soustanoviteljih švedskega melodičnega death metala, Dark Tranquillity. Takoj od začetka je v dvorani vladala zelo prijetna atmosfera, ki jo je ustvarila navdušena publika. Ta sicer ni bila tako številčna kot smo tu že doživeli, a vseeno se je zbralo lepo število prijateljev težkih zvokov. Začelo se je z The Sun Fired Blanks s Projector albuma, nato pa so prevladovale pesmi zadnjih dveh, Haven ter Damage Done. S slednjim so se Švedi približali svojim začetkom in zato seveda ni šlo brez klasik z The Gallery in The Mind's I, kot Punish My Heaven, Hedon, Insanity's Crescendo ter v dodatku Lethe in Zodijackyl Light. Band je bil presenečen nad odzivom, kar jim je omogočilo, da so v že tako dinamični nastop dodali še ekstra energijo. Mikael »Redhead« Stanne je s svojim značilnim nastopom znova potrdil, da sodi med boljše švedske frontmane. Tudi nastop banda kot celote je deloval brezhibno, tako glasbeno kot optično. Dolga leta skupnega igranja so pri njih več kot opazna. Na Dunaju so le še potrdili, da so si zasluženo »pridelali« status headlinerja.
Set lista Dark Tranquillity: The Sun Fired Blanks, The Treason Wall, White Noise/Black Silence, Punish My Heaven, Haven, Hedon, Monochromatic Stains, UnDo Control, Damage Done, The Wonders At Your Feet, Insanity's Crescendo, Therein, Hours Passed In Exile, Indifferent Suns, Not Build To Last, Lethe, Zodijackyl Light, Final Resistance.

Fotografije so poslikane s filmi Fuji.