Evergrey / Fractal Universe / Virtual Symmetry

Na drugi oktobrski nedeljski večer so nam Dirty Skunks priredili žurko progresivnega metala. V Orto baru so nas namreč v sklopu svoje turneje obiskali švedski Evergrey s podporo francoskih Fractal Universe in švicarskih Virtual Symmetry. Glede na to, da je šlo za nedeljski večer, je bilo ljudi že takoj po odprtju vrat več, kot se jih sreča tam med tednom. V začetku je bilo ozračje pričakovano zelo sproščeno, prisotni so klepetali ob straneh dvorane. Za potrebe dogodka je bila poleg običajne, večje na koncu dvorane, na polovici dvorane postavljena dodatna manjša miza tonskega mojstra.

Večer so otvorili Virtual Symmetry, mlajši italijanski progresivci, ki so ravnokar izdali samonaslovljen album. Za Virtual Symmetry je bil to prvi koncert v Sloveniji. Publika se je takoj, ko so pričeli z uvodom, nekoliko približala odru, vendar še zmeraj le tako, da so prve vrste ostale prazne. Vokalist Pastorino je zato vse prisotne povabil naprej in publika se je takoj odzvala. Virtual Symmetry so koncert odigrali zelo sproščeno, zlahka se opazi povezanost članov banda, ki si neprestano izmenjujejo poglede. Bobnar Mocerino je bil ves večer izredno zagnan ter dinamičen, in čeprav je bil postavljen v ozadje, ni bilo preveč zahtevno opaziti, kako močno se je vživel. Ves čas je namreč headbangal na lasten ritem, ki je pri Virtual Symmetry vse prej kot enostaven. Za uspešno ogrevanje publike pa je poskrbel vokalist Pastorino, ki je publiko ves čas bodril k sodelovanju. Na koncu koncerta so z lepo gesto podarili bobnarsko palico mlajšemu metalcu v prvih vrstah, kar mu je opazno polepšalo večer.

Progresivni žur se je nadaljeval s čisto drugačno, bistveno ekstremnejšo glasbo. Za to so poskrbeli francoski Fractal Universe, pri katerih so prve vrste čisto ponorele. Fractal Universe publike niso ogreli preko neposredne komunikacije s pogledi in mimiko, temveč s svojim unikatnim, bolj ekstremnim progresivnim/tehničnim death metalom, ki enostavno ne dopušča, da si pri miru. Za njihov slog so bistveno bolj značilni številni energični in agresivni breakdowni, tvorjeni s kompleksnimi ritmi na kitarah in basu. V prvih vrstah je bilo večinoma opaziti močan headbanging, s pogledom nazaj pa se je dalo opaziti zagreto publiko vse do konca dvorane. Tudi vokalist Vince Wilquin je opazil dogajanje pred odrom in se razigranim metalcem zahvalil za podporo. Med koncertom je pohvalil še nastop Virtual Symmetry in pozval publiko k skupnemu, glasnemu vzklikanju »Evergray, Evergray!«. V nastopih podpornih bandov je prišlo do velikega kontrasta med bolj umirjeno obliko progresivnega metala Virtual Symmetry in bolj agresivnim stilom Fractal Universe, zato je bil prvi del večera res primeren za vsakega. Oba banda sta s svojima vrhunskima nastopoma zelo ogrela ozračje za prihajajoče Evergrey.

Po zaslugi obeh predskupin je bila naloga Evergrey v začetnem delu nastopa dokaj enostavna, saj so stopili na oder pred publiko, ki je neučakano čakala le na naslednji nastop. Evergrey so slovensko prestolnico napadli s 100 minut dolgim setom, setlisto je sestavljalo nekaj izbranih klasik iz arhiva banda s približno četrtino komadov z najnovejše izdaje A Heartless Portrait (The Orphean Testament). Turneja je dejansko namenjena predstavitvi albuma, izbrane pesmi za dosego tega cilja pa so bile Save Us, Midwinter Calls, Call Out the Dark in Blindfolded. In čeprav gre tu za temačen in melanholičen album, je v živo občutiti ravno nasprotje. Izbira Save Us kot prve pesmi na setlisti se je izkazala kot dobra odločitev, navsezadnje so Evergrey nastopali ravno po Fractal Universe, ki so predstavljali vrhunec agresije večera, pesem Save Us pa se začne z udarnim riffom na sedemstrunskih kitarah, kar je bilo odlično za ohranjanje visoke stopnje energije v dvorani. Vokalist Tom Englund ima poseben slog odrske prisotnosti, saj med premori med posameznimi pesmimi deluje zelo umirjeno, ravno nasprotno pa med samim komadom spretno angažira publiko z zelo energičnimi vzkliki in dinamiko. Po zaključenem prvem delu koncerta so Evergrey enostavno s hitrim »Hvala in nasvidenje!« odkorakali z odra in se po krajšem premoru ter ob glasnih vzklikih »WE WANT MORE!«, ki so prihajali iz vseh delov dvorane, vrnili preoblečeni v bele srajčke ter koncert zaključili še s tremi komadi, med katerimi je seveda bil tudi Recreation Day in King of Errors.

Večer je bil izjemen z veliko pozitivne energije in se je nadaljeval še pozno v noč, posamezni člani bandov so z veseljem ob kozarcu piva še poklepetali s prisotnimi oboževalci. Veliko je bilo navdušenja nad vsemi tremi nastopi, nekaj manj morda nad nastopom (zaenkrat?) manj znanih Virtual Symmetry. Vrhunec agresije so predstavljali seveda Fractal Universe, kjer se je to navdušenje sproščalo predvsem z intenzivnim headbangingom, Evergrey pa so kraljevali večer tako, da je večina dvorane glasno prepevala znane komade. Ostali, ki komadov niso poznali, pa so se večkrat pridružili med refreni. Evergrey v živo zvenijo zelo podobno kot na albumu, zelo so natančni in skorajda ne napravijo napake, predvsem pa izstopajo čustvene solaže spretnega kitarista Henrika Danhageja. Večer se je odvil vrhunsko, zopet gre za popoln uspeh Dirty Skunksov in celotne ekipe Orto bara.