Finsterforst / Heathen Foray / Nordblut / Crowheart

Pa je poletnega koncertnega predaha, kjer klubsko dogajanje daje prednost festivalskemu, tudi v Gradcu konec. Klub Explosiv je po uradnem avgustovskem dopustu ponovno začel koncertno sezono. Resda sem v septembru preskočil koncert ali dva, a mi je kljub vsemu za las uspelo ujeti predzadnji metalsko obarvan koncert na predzadnji dan v septembru. Glasbeni kompas je v petek meril v pogansko-folk smer različnih odtenkov, nastopili so štirje bandi, ki so kljub omenjenemu skupnemu imenovalcu vsi zveneli malenkost drugače.

Začelo se je s someščanskimi domačini Crowheart. Kitara z vokalom, baskitara, bobni, klaviature. Zaradi slednjih je band zvenel rahlo bolj simfonično, kot je uho vajeno pri folk pagan metalu. Nenavadno in hkrati v veliko veselje mi je bilo, da je že ob tako zgodnji uri bila dvorana relativno polna, a vseeno se publika še ni razživela do zadostne mere. Polurni set je bil dokaj pisan – malo je zvenel keltsko, malo vikinško, malo simfonično. Zadnji komad je pevec naznanil z besedami: »Čas za naš gusarski komad! Imate radi pivo?« S pivom ali brez, komad je zvenel kot jam session med Ensiferum in Alestorm.

Tonska vaja med menjavo zasedb na odru je trajala večno, vsaj v mojem relativnem doživljanju časa. A band severne krvi, kar pomeni ime Nordblut, je bil na odru nadvse sproščen in nasmejan. Predvsem pa našemljen v pogansko opravo – kože, rogovi, usnje, sekire, zelenje, rabelj, lobanje na oklepu ... Najbolj sproščena in dobre volje je delovala pevka, ki se je med dolgo tonsko vajo instrumentalistov le za trenutek pojavila na odru in zverinsko zakričala, da je preverila jakost mikrofona. Po zeleni luči izza mešalne mize so Nordblut začeli z ne najbolj kakovostnim zvokom, a se je do konca komada stabiliziral. Pevka je bila srce predstave na odru – nasmejan obraz, pristna komunikacija s publiko, ples in gibanje bokov ob glasbi. Brez nje bi bilo gledati na oder zagotovo manj zanimivo – ostali so bodisi čupali bodisi bili videti zaj*** kot lipovi bogovi in zrli v prazno. Band je poskrbel za presenečenje – odigrali so priredbo avstrijske pop/šlager zvezde Helene Fischer Atemlos durch die Nacht (»Brez diha skozi noč«). Zaradi nepoznavanja Helene sem bil pred leti tarča posmeha v službi, češ, kakšen zahojen kmetavz pa si, da si drzneš ne poznati Helene Fischer. Temna preteklost na stran; med izvedbo komada so si vsi na odru nadeli sončna očala, bobnar pa je igral z LED palčkami, ki so spreminjale barve v vseh odtenkih mavrice. Dober nastop se je končal s povabilom banda k merch stojnici, da popijemo skupaj pivo.

Vabila nisem vzel resno, bal sem se ponovnega ponižanja v primeru, da bi debata nanesla na diskografijo Helene Fischer. Raje sem stopil pred dvorano in si ogledoval okolico. Začudeno sem ugotovil, da dve skupini ljudi že od samega začetka koncerta stojita na istem mestu in si očitno nista do zdaj pogledali še nobenih nastopajočih. Ko so zvezde večera Heaten Foray iz dvorane poslale prve glasne tone, sem se poskušal prebiti na svoje standardno lokacijo pred odrom, a je bila dvorana tako nabito polna, da to sploh ni bilo lahko. Heathen Foray so na sceni že dve desetletji in še več, so domačini iz Gradca. Če se ne motim, je band tudi (po)skrbel za organizacijo dogodka. Morda je bil odziv publike ravno zato tako topel in intenziven. Na setlisti so bile pesmi iz celotne diskografije, ki je, roko na srce, ne poznam nič bolje od Helene Fischer: od zgodnjih komadov pa vse do aktualnega albuma Oathbreaker, ki je luč sveta ugledal letos. Kot zanimivost, najbolj divje je bilo med komadom Winter King s prvenca The Passage izpred skoraj petnajstih let. Glasba je zvenela bolj melodično metalsko kot pri predhodnikih, očitno je bila to zmagovita formula večera. Vplivi od Ensiferum, Finntroll, morda tudi Amon Amarth (poleg ostalih, ki mi trenutno ne padejo na pamet). Čeprav ni bilo zaslediti nobenih šlagerskih priredb, se je zdelo vzdušje kot na kakšni veselici – sproščeno in nasmejano. A z eno razliko – glasba je bila dejansko dobra.

Nisem bil prepričan, kakšen odziv bodo poželi zadnji nastopajoči Finsterforst, saj je bilo očitno, kaj, kdo in kdaj je bil vrhunec večera. Band izvira iz nemškega območja Schwarzwald, kar pomeni »črni gozd« in, kakšno naključje, tudi ime Finsterforst leži tam, a tehnično pravilen prevod bi bil »temen gozd«. Ponovno se je godlo in prepevalo v nemškem jeziku, glasba je bila v sprejemljivih pagan okvirih, podobna Heathen Foray z ozirom na melodiko, ampak z več čistega petja. Pravzaprav so Finsterforst drevi še največ prepevali s čistim vokalom (poleg growla), na momente je donelo prav zborovsko (morda zaradi efektov na vokalu?). Prepričajte se sami, zelo svež seprembrski plošček Jenseits sem poslušal v okviru priprav na koncert. Mach Dich Frei tudi ni bil od muh, kar so potrdile čupajoče glave v dvorani.

Torej, moja lokalna koncertna sezona se je začela z melodic death folk/pagan pridihom. Kljub temu da ni šlo za meni najbolj všečno zvrst metala, sem bil z izkupičkom večera več kot zadovoljen. In če bodo bližnji dogodki do konca leta, na katerih bodo med drugimi igrali Vader in Vomitory, Acient Rites ter Krisium in Baest in dvodnevni metalski praznik Transcending Visions Fest 2023 na podobnem nivoju, ne bom dolgo stradal metalskega kruha.