Lizzy Borden

Po odpadlem jesenskem delu lanske evropske turneje, ko so imeli prav tako najavljen nastop v Sloveniji, so se legendarni ameriški heavy metalci Lizzy Borden na meglen torek konec novembra 2011 vendarle zglasili v ljubljanskem klubu Channel Zero. Obisk je bil zaradi skorajšnjega križanja z Whitesnake naslednji dan močno okrnjen, a vendar se je zbralo približno sedemdeset heavy metala lačnih glav vseh generacij iz Slovenije in celo sosednje Hrvaške.
V vlogi predskupine in posojevalca opreme smo tokrat nastopili Tomcat, premierno kot kvartet. Kot nastopajoči lahko izkušnjo opišem zgolj v obratni smeri kot to ponavadi počne reporter, zato bi se na tem mestu zgolj še enkrat zahvalil sodelujoči publiki in tonskemu mojstru, ki nam je uredil zares vrhunski zvok na in pod odrom.
Lizzy Borden so poseben band. Obče nerazpoznano ime, ki ga nekateri poznajo zgolj po pojavljanju v legendarnem filmu Decline Of Westeren Civilisation Part II – The Metal Years, je na sceni prisotno že vse od zgodnjih osemdesetih let in ima pod pasom nekaj fenomenalnih plošč kot so Visual Lies, Love You To Pieces ter Deal With The Devil. Vedno pa so nekako leteli »pod radarjem« in nikoli jim ni uspel veliki met kot na primer njihovim vrstnikom in stanovskim kolegom WASP.
Skupek vseh zgoraj naštetih dejstev pomeni, da si Lizzy Borden danes lahko privoščijo le najbolj »budget« evropsko turnejo; igranje v malih klubih na izposojene bokse in bobnarske baterije, prevoz s starim kombijem in (pre)veliko odvisnostjo uspeha koncerta od lokalnega promotorja in predskupin. Njihovega zagona pa to ne zmanjšuje in tako smo bili v Ljubljani priča zares enkratnemu koncertu tako po glasbeni plati kot po vizualnem nastopu. Lizzy namreč kljub reduciranju stroškov turneje ne odstopa od filozofije shock rocka in tako smo bili fani deležni ogromno mask, kostumov in mazanja z umetno krvjo. Koncert so odprli s fenomenalnim rušilcem z zadnje plošče Apointment With Death, Tomorrow Never Comes in nadaljevali s klasičnim Lizzy Borden hitom Red Rum. Na tej točki je bilo očitno, da je glavna fokusna točka zasedbe, torej Lizzyjev vokal, absolutno ohranjen in ni od zlatega obdobja zasedbe izgubil niti procenta višine, ostrine ali barve in tako lahko »nese« čisto vsakega vrstnika, ki danes na odru bolj škriplje kot poje (na primer Geoff Tate). Tempo koncerta nikakor ni pojenjal, Lizzy je kultne komade napovedoval enega za drugim, te pa so zares fantastično odigrali originalni bobnar zasedbe Joey Scott, basist Marten Anderson (ex- Lynch Mob) in kitarista AC Alexander (ex- Warrior) in mladi, komaj enaindvajsetletni Dario Lorina (ex- Jani Lane). Višek koncerta je pomenil venček legendarnih Visual Lies in Eyes Of The Stranger, med katere je Lizzy vmešal svojo interpretacijo Lady GaGa hita Edge Of Glory in z zares fenomenalno izvedbo spravil na noge sleherega poslušalca v dvorani. Po približno štirinajstih komadih so fantje prvič zapustili oder, vendar jih je publika priklicala za dodatek, v katerem so se znašli Notorious, Master Of Disguise in Crawlin'. Kaj poreči za konec? Razen slabšega obiska ni imel koncert niti ene slabe točke. Vrhunska izvedba, fenomenalen pretok energije na relaciji band – publika (nad slednjo je bil več kot navdušen band sam; daleč naj bi prekašali petkrat večje množice v Nemčiji) in nenazadnje kvaliteta šova so sami po sebi garancija, da se z bandom niti slučajno nisem srečal zadnjič. Upam le, da se ob naslednjem obisku naše dežele pod odrom zbere več ljudi.