Le dan po opustošenju Gala hale s Suffocation na čelu se je saga nadaljevala. Za dan žena so v Slovenijo prišli zabrenkat ameriški težaki Primitive Man ter mojstri hitrega tempa Magrudergrind v okviru skupne evropske turneje. Po rahlo vinjenem dogovoru prejšnjega večera smo se z druščino dobili na Metelkovi že okrog pete ure popoldne. Zasedli smo klopi pred Gromko ter se oboroženi s hmeljskimi zvarki pripravljali na ponovni razvrat. Ob zvoku soundchecka ter Mičovem zbadanju, če se sploh nameravamo spominjati današnjega koncerta, smo potrpežljivo počakali na začetek glasbenega dogodka.
Tokrat nas je čakala zanimiva kombinacija sludge/doom zvrsti in powerviolence/grindcora. Zakon.
Dogodek so otvorili Primitve Man. Za začetek so servirali 12-minutno grmenje z odra. Trio je preigraval mešanico sludge/doom metala ter noisa, kar je zvenelo prekleto zamorjeno in masivno. Če si se za trenutek ozrl naokrog, si zagledal zaspane pojave, ki ritmično nihajo s svojimi glavami. Zlatolasi dolgolasec v vrsti pred mano je začuden sredi koncerta na mobilnem telefonu na hitro poguglal, kateri ansambel igra ter njihovo značilno zvrst igranja. »Fak, to je ful prepočasi zame!« so bile njegove besede, ko je počasi odkorakal iz dvorane. Njegove besede zlahka potrdim. V dvorani je odmevalo cviljenje nizko uglašenih kitar, udarci na snare boben minimalni ter – najpomembnejše za to zvrst – gigantski riffi. Po tretjem komadu je band spremenil tempo in tako presenetil z blast beati, ki so razbili monotonost že skoraj dolgočasnega preigravanja enega in istega riffa. Primitive Man so svoj set zaključili po dobrih 40 minutah, nato pa so predali vajeti naslednji skupini.
Po kratki pavzi so bili na vrsti Magrudergrind, takisto izvirajoč iz Amerike. Nazadnje so pri nas igrali daljnega leta 2007, in sicer v Murski Soboti. Akcija se je začela z uvodnim Hara Kiri semplom, združenim s PulverizingHateMongrels. Pred odrom zbrana množica je ob slišanem hitro ponorela. Če je publika pri prejšnjem bandu skoraj zaspala, so za budnico od drugega banda dobili krepko zaušnico. Že po prvih treh minutah, torej po petih komadih, so oder zasedli dredolasi obiskovalci, ki so zaštartali s svojimi standardnimi stage dive vragolijami. Skupina je nepričakovano zaigrala kar precej komadov z moje najljubše »rumene« plate. Obvezno so nam seveda predstavili tudi material z aktualnega ploščka, ki so ga izdali pred slabim mesecem dni. Kot se za grindcore spodobi, so bili komadi hitri, jezni, predvsem pa udarni. Na kratko – 45 minut čistega šusa. Zadnjo pesem si je občinstvo prislužilo z glasnim dretjem »we want more«, čemur so z veseljem ustregli. Pred enajsto uro se je koncert preventivno zaključil, saj so obiski modrih angelov zadnje čase (pre)pogosti. Celotno dogajanje se je prestavilo pred Gromko, kjer si lahko še izmenjal besede z bandoma. Vse zahvale za odlično izpeljan torkov večer, za trajno poškodovan sluh in za vse sladke karamele, ki sem jih požrl pri blagajni, gredo Miču. Pripelji nam še več ogabnega hrupa!
