Metalsteel / Forgotten Eden / Sentimetal

Desetega decembra se je na Jurščah odvil pravi heavy metal žur, na katerem so nastopili Sentimetal, Forgotten Eden ter headlinerji Metalsteel, pri katerih se je prvič v živo na vokalu predstavil Beny.
Geografsko razlago lokacije Juršč najlaže podamo z dejstvom, da tu ni pokritosti s signalom za nobenega izmed mobilnih operaterjev, in tako smo imeli nemalo težav, da smo sploh našli lokacijo koncerta. Dogodek so s svojim premiernim nastopom odprli Sentimetal, ki prihajajo iz Kočevja, vlogo vokalistke pa opravlja Tina, Benyjeva sestra (Metalsteel). Band je pokazal presenetljivo mero uigranosti ter sproščenosti in niti slučajno ni bilo opazno, da prvič skupaj stojijo na odru. Vse je bilo odigrano in odpeto na visokem nivoju, band si za svoj nastop zasluži vse pohvale. Pokazali so, da imajo dober lasten material, za sedaj pa so prevladovale še priredbe, katerih izbor je bil zelo pester, od Hearts On Fire (Hammerfall), Everytime I Die (Children Of Bodom), Another Day (Dream Theater), Tool Of The Devil (Thunderstone), Alone (Heart) do zaključka z King Of Fools (Edguy). Upajmo, da se kmalu spet prikažejo na odrih.
Okoli enajstih zvečer (koncerti se tu začenjajo malce kasneje kot v osrednji Sloveniji) so na oder stopili domačini Forgotten Eden in po besedah soseda med publiko »rocked the place«. Tako smo bili deležni ravno prave doze čistokrvnega 80’s metala, najsi je šlo za njihove dodelane avtorske komade ali pa povečini dobro odigrane priredbe (Cherokee – Europe, Jump – Van Halen), slabša je bila le Runaway skupine Bon Jovi, saj pozornemu poslušalcu ni ušlo pevčevo nepoznavanje besedila. Kljub temu so Forgotten Eden dodobra ogreli publiko (prišlo je celo do prvih stage divingov) in po približno uri zmagoslavno zapustili oder, čeprav se je mnogim poslušalcem »kolcalo« po priredbi Painkiller od Judas Priest.
Kot zadnji so na oder že krepko po polnoči stopili Metalsteel in kot na novi plošči začeli z odličnim komadom The Curse Of Love. Sprememba vokala je po mnenju večine odlično vplivala na band; z Benyjevim čistejšim in višjim vokalom so se namreč še bolj približali klasičnim NWOBH bandom, v to smer pa težijo tudi novi komadi, ki so mnogo bolj dodelani in odrasli kot tisti s prvenca. Prav takšni pa so Metalsteel tudi na odru; vsi člani delujejo samozavestno in prepričano vase, ne manjka jim kontakta s publiko, osvojili pa so tudi pravo mero metalskega poziranja. Tu je treba posebej izpostaviti Roka, ki je po Benyjevem prevzemu vokalnih dolžnosti postal prvi kitarist banda. Njegove solaže so čiste, hitre in melodične, njegov nastop pa tako samozavesten in zabaven obenem, da ga je prav užitek gledati; še posebej pa to velja za dele, ko se spusti v duele z Benyjem. Matejeve bass linije postajajo vedno bolj kompleksne in izrazito silijo v ospredje, a se super zlivajo v komade same. Seveda je bil pred nastopom pod največjim pritiskom Beny, a svojo nalogo je opravil odlično. Njegov vokal je podoben kot na plošči; prodoren, visok in dovolj samosvoj, da ga ni mogoče zamenjati s komerkoli drugim. Set lista nastopa je bila večinoma sestavljena iz komadov nove plošče, seveda pa niso manjkali stari »hiti« Darkerca, Sadist, Topla je smrt in seveda Novi svet, med novimi pa bi posebej izpostavili odlično himno Heavy Metal Is Our Religion in udarni Trapped In The Nightmare. Brez priredb tokrat ni šlo; deležni smo bili Grinder in Living After Midnight od Judas Priest (slednjega je z Benyjem odpela Sentimetal vokalistka Tina), I Wanna Rock (Twisted Sister), Kill The King (Megadeth), South Of Heaven (Slayer), Be Quick Or Be Dead (Iron Maiden) in zaključni Youth Gone Wild (Skid Row).
Če vsemu skupaj dodamo še neverjetno vzdušje in poceni pivo ter dobro družbo, je kot na dlani, da smo bili priča enemu najboljših koncertov slovenskih bandov v letu 2005. Zakon!