Opeth / The Vintage Caravan

Razprodano zagrebško Tvornico Kulture so tokrat napadli švedski progresivni metalci Opeth. Vzdušje je bilo fenomenalno vse od samega začetka dogodka, ljudje so bili izjemno dobre volje, organizacijska priprava na večerne koncerte je stekla gladko in brez težav. V zraku je bilo čutiti težko pričakovanje na podporno skupino The Vintage Caravan, ki sodeluje na turneji zasedbe Opeth.

The Vintage Caravan je rockerski trio s hladne Islandije, člani banda so pa čisto nasprotje hladnemu, severnemu vremenu, značilnemu za kraj, iz katerega prihajajo. Na odru so bili dinamični in polni energije, vokalist in kitarist Óskar Logi Ágústsso pa je znal izredno sposobno komunicirati s publiko. S svojim unikatnim, psihedeličnim stoner rockom so dvorano dodobra segreli in pripravili na prihajajoče velikane progresivnega metala. V preko 15 letih delovanja so The Vintage Caravan izdali kar 5 albumov, trenutno pa delujejo pod okriljem založbe Napalm Records. Predstavili so sedem komadov, od katerih so bili kar trije izbrani z zadnjega albuma Monuments, to so Whisperers, Forgotten in Crystallised. Koncert so označevali drzni kitarski riffi, zanimivi ritmi na bobnih ter psihedelične solaže, in sicer tako na kitari kot na basu. Zvok v dvorani je bil izjemno dober, dalo se je namreč razločiti vse instrumente ter vokale.

Po premoru so na oder stopili težko pričakovani Opeth in na veselje vseh prisotnih kar takoj udarili s pesmijo Ghost of Perdition. Že ob prvih notah, ki lažno napovedujejo umirjeno skladbo, se je celotna dvorana »dvignila«, vedoč, za katero pesem gre. Mogoče res ni bilo elementa presenečenja, ki je značilen za to pesem, vendar to samo nakazuje, da so bili številni v dvorani dobri poznavalci skladb banda. In res, marsikdo je v eni od metalskih lokacij hrvaške prestolnice dejansko glasno prepeval pesmi Opeth, kar je samo po sebi velik izziv pri takem bandu. Veliko število prisotnih je poznalo pesmi do potankosti ne glede na njihovo kompozicijsko kompleksnost. Opeth so postregli z raznovrstno setlisto, v katero so vključili po eno pesem s skoraj vsakega albuma, tako da so prepričali prav vsakega v dvorani. Predvsem sta navdušila The Leper Affinity z albuma Blackwater Park in Reverie/Harlequin Forest z Ghost Reveries (poleg že omenjene Ghost of Perdition). Med koncertom se je iz publike večkrat slišalo vzklike »Sorceress!«, ki je prišla na vrsto v dodatku koncerta. Misleč, da so Opeth ustregli želji publike (pesem je bila sicer predvidena na setlisti), so se takoj zatem pričeli vzkliki »The Lotus Eater!«. Člani banda so se nekaj minut najprej le prijazno nasmihali, saj te pesmi res ni bilo na setlisti. Ko pa so se začeli bolj resno spogledovati, je postalo jasno, da bo želja mogoče res uslišana. In res, na veselje prisotnih, predvsem glasnejših fanov, so Opeth ustregli prošnji, nato pa več kot dve uri dolg koncert zaključili z znamenito Deliverance.

K pozitivnosti večera je zopet prispevalo dobro ozvočenje, pri katerem je bilo težko opaziti kako napako pri delu organizatorjev, kar je bistveno izboljšalo že tako dobro živo izkušnjo z Opeth. Skladbe Opeth so v splošnem kompleksne, z veliko količino efektov in sprememb, zato je šlo tu nedvomno tudi za uspešno izpeljan tehnični izziv.